VSL sodba I Cp 2666/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Šestotoženec sam trpi stroške odgovora na pritožbo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se za potrebe zapuščinskega postopka po pok. ... ugotovi, da vključuje odstopljeni dedni delež pravnega prednika tožnikov A. A. dediču B. B. 2/3 odškodnine po alineji od 1. do 5. sklepa opr. št. IV D 83/2010 z dne 10. 9. 2010, ki je bil kasneje razveljavljen, saj je A. A. že prejel svoj zakoniti delež do 1/3 teh obveznic, to je 496 obveznic SOD. V posledici take odločitve je tožeči stranki naložilo povrnitev stroškov šestotoženi stranki v znesku 1.268,20 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da je s tožbo sledila napotitvenemu sklepu zapuščinskega sodišča, ki je menilo, da samo ne more rešiti tega spornega vprašanja. A. A. in B. B., oba kot vnuka pokojnega zapustnika sta 19. 5. 2009 sklenila notarski zapis, po katerem se je A. A. odpovedal dedovanju preostanku obveznic, to je glede vrednosti 993 obveznic SOD, saj mu je po zakonu pripadala 1/3 vseh obveznic, ki jih je bilo skupaj 1.489 in mu je obveznost izplačal pooblaščenec dedičev D. P. A. A. se ni odpovedal dedovanju odškodnine po točkah 1. do 5 dednega dogovora. Odpovedal se je le preostanku odškodnine, ki še ni bila izplačana. Zato v dedovanje spada le še 2/3 odškodnine, to je 59.035,00 EUR. Zaradi ugotovitve dejanskega stanja bi moralo sodišče zaslišati stranke in D. P. ter je v posledici tega sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

3Šestotožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka je bila z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča napotena na pravdo. Tožeča stranka je vložila tožbo z zahtevkom, da odstopljeni dedni delež njenega pravnega prednika A. A. dediču B. B. vsebuje 2/3 odškodnine po alinejah 1. do 5. dednega dogovora. Takšen tožbeni zahtevek je tudi po oceni pritožbenega sodišča nesklepčen, saj iz trditev v tožbi ne izhajajo take posledice, kot jih zatrjuje tožeča stranka. Pravilno je sodišče prve stopnje razlagalo določbe, kaj vsebuje odstopljeni delež. V kolikor bi veljala trditev tožeče stranke, se pravni prednik tožeče stranke dejansko ničemur ne bi odpovedal, saj če tožeča stranka trdi, da je njenemu pravnemu predniku pripadala 1/3 obveznic, ki jih je že prejel, potem dedni dogovor o odstopu dednega deleža ne bi bil potreben, saj se pravni prednik tožeče stranke ni imel ničemur več odpovedati. Sicer pa gre v konkretnem primeru za pravno vprašanje o razlagi pogodb, o katerem bi moralo odločati zapuščinsko sodišče, ne pa, da je prekinilo postopek in tožečo stranko napotilo na pravdo. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe.

6V kolikor je tožeča stranka sledila napotitvenemu sklepu zapuščinskega sodišča, to ne pomeni, da je njen zahtevek utemeljen. S svojo razlago dednega dogovora, ki nima podlage v pisnem dednem dogovoru, tožeča stranka v tem postopku ne more uspeti. Dejansko stanje je zadosti razčiščeno in ni potrebno zaslišanje pravdnih strank in D. P.

7Glede na navedeno je bilo pritožbo tožeče stranke zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

8Šestotoženec z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispeval k razjasnitvi stvari in mora v posledici tega sam trpeti stroške, ki so mu nastali v zvezi s tem. Tak izrek o stroških temelji na določbah 165. člena v zvezi s 154. in 155/2 členom ZPP.