UPRS sodba III U 327/2014

Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Koper številka 351-213/2012-30 z dne 19. 11. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom v ponovljenem postopku zavrgel zahtevek A. za priznanje statusa stranskega udeleženca B. v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo komunalne infrastrukture zazidave „Pod cerkvijo v Ankaranu“ na tam naštetih zemljiščih v k.o. ... Investitor te gradnje je C. (v nadaljevanju stranka z interesom).

2Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je prvostopenjski organ prejel vlogo stranke z interesom, ki je preko pooblaščenca zahtevala izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo komunalne infrastrukture. Dne 20. 6. 2012 je A. vložila zahtevek za priznanje statusa stranskega udeleženca B. Vloga ni vsebovala ustreznega pooblastila vložnika, zato je prvostopenjski organ vlagatelja zahteve pozval na predložitev pooblastila B. za vložitev vloge za priznanje statusa. Če vložnik ne predloži pooblastila za vloženo zahtevo, organ takšno vlogo zavrže. Nadalje prvostopenjski organ še pojasnjuje, da je v postopek po četrtem odstavku 62. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) že vključena tudi B. ob upoštevanju 2. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-114/11-12 z dne 9. 6. 2011. Prebivalci Ankarana do volitev pravico do lokalne samouprave uresničujejo v C., ki je v tem primeru tudi investitor. A. je podala zahtevo v imenu B. Vložnica je organizirana kot krajevna skupnost, ZGO-1 pa le tej neposredno ne podeljuje statusa stranskega udeleženca v postopku. Ustavno sodišče je sicer z odločbo številka Up-699/12-25 z dne 17. 1. 2012 priznalo B. lastnost pravdne stranke, ki se nanaša na civilno pravno razmerje. Vendar je položaj B. v obravnavanem primeru drugačen. A. nima lastnostni stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zato mora vložiti zahtevek v imenu B. in imeti pooblastilo.

3Tožeča stranka se je zoper prvostopenjski sklep pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

4Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da bi moral upravni organ omogočiti pravice glede na četrti odstavek 62. člen ZGO-1, ki gredo občini, na ozemlju katere leži nameravana gradnja. Sklicuje se na odločbo ustavnega sodišča številka Up-699/12, iz katere izhaja, na kakšen način občina izvaja varstvo svojih pravic. Res je, da se ta odločba nanaša na izvajanje pravice tožeče stranke pred rednim sodiščem v zvezi z razpolaganjem s premoženjem, ki je skupno premoženje stranke z interesom in tožeče stranke. Vendar ni nobenega razloga za stališče, po katerem se pravica tožeče stranke ne bi nanašala tudi na postopke pred upravnimi organi. Bistvo navedene odločbe ustavnega sodišča je v tem, da mora biti B. zagotovljeno učinkovito varstvo njenih pravic in pravnih interesov. Gradbeno dovoljenje, ki se je zahtevalo, direktno posega tudi v lastninsko pravne pravice tožeče stranke. Stranka z interesom z zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja uveljavlja pravico do gradnje na zemljiščih, ki so nerazdeljena skupna lastnina tožeče stranke in stranke z interesom. Tožeča stranka kot občina, na območju kjer leži nameravana gradnja, lahko uveljavlja tudi zadržke, ki zadevajo specifični tip gradnje. Stranka z interesom, ki je investitor gradnje komunalne infrastrukture, na ozemlju, na katerem je že ustanovljena nova občina, nima več pravice do urejanja komunalne infrastrukture. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi.

5Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da je v postopku pred prvostopenjskim organom kot stranka nastopala A. in je tako organ prve stopnje odločal le o zahtevku A. in ne o zahtevku B., zato občina ni aktivno legitimirana za upravni spor zoper izpodbijani sklep. A. je v imenu B. v konstituiranju z vlogo z dne 20. 6. 2012 zahtevala, da se B. omogoči sodelovanje v postopku v smislu četrtega odstavka 62. člena ZGO-1. Vlogo je vložila v imenu B. v konstituiranju, zato bi morala k vlogi predložiti pooblastilo. Ker pooblastilo ni bilo predloženo, jo je prvostopenjski organ pozval k predložitvi pooblastila, vendar pa v postavljenem roku ni bilo predloženo in je bila zato vloga zavržena. ZGO-1 krajevni skupnosti ne omogoča udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ampak ta status podeljuje zgolj občini. Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na odločbo ustavnega sodišča št. Up-699/12, saj se le ta nanaša na civilnopravno razmerje pred rednim sodiščem. C. je bila investitor, zato ni bojazni, da ne bi ščitila pravic prebivalcev Ankarana. Stranka z interesom predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7Tožba je utemeljena.

8Sodišče najprej uvodoma pojasnjuje, da kljub temu, da sta kot tožeči stranki v tožbi navedeni B. in B. v konstituiranju, gre dejansko le za tožbo B., ki je bila ustanovljena že z odločbo Ustavnega sodišča številka U-I-114/11, v času vložitve tožbe pa je bila tudi že konstituirana. Sodišče je zato obravnavalo tožbo zgolj kot tožbo B., zastopane po županu ter odvetniku in ne kot B. v konstituiranju.

9Prvostopenjski organ je v obravnavani zadevi odločal v ponovljenem postopku po tem, ko je Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. III U 394/2012-9 z dne 5. 9. 2013 sklep o zavrženju zahtevka za priznanje stranskega udeleženca enkrat že odpravilo in vrnilo zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Sodišče je v tedanji sodbi že ugotovilo, da ni sporno, da je bila zahteva za vključitev v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja investitorici C. vložena na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZGO-1, ki določa, da je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja stranka tudi občina, na območju katere leži nameravana gradnja. Upravno sodišče je v tedanji sodbi že opozorilo na to, da je zahtevo iz četrtega odstavka 62. člena ZGO-1 ne glede na poimenovanje mogoče obravnavati kot zahtevo občine, da se jo v postopek vključi kot stransko udeleženko zaradi varstva njenega pravnega interesa glede na dejstvo, da gre za gradnjo na njenem območju. Nadalje je sodišče v navedeni sodbi ugotovilo, da je vlogo z dne 20. 6. 2012 vložila A. v imenu B., torej kot njena zastopnica in z njo zahtevala, da se občini dovoli, da kot stranka sodeluje v tem postopku. Sodišče je v tej sodbi prvostopenjskemu organu naložilo, da bo moral odločiti o njenem zahtevku za priznanje udeležbe v postopku in pri tem je sodišče prvostopenjski organ tudi opozorilo na odločbo Ustavnega sodišča RS številka Up-699/12-25 z dne 17. 1. 2013, v kateri se je opredelilo do položaja B. v nepravdnem postopku ter glede njenega zastopanja s strani krajevne skupnosti, ki jo zastopa njen svet.

10Sodišče v zvezi z zgoraj navedenim pojasnjuje, da se je Ustavno sodišče RS v odločbi številka Up-699/12-25 z dne 17. 1. 2013 opredelilo do tega, da lahko B. v konstituiranju zastopa A. Ustavno sodišče je v tej odločbi pojasnilo, da je glede na enakost območja B. in območja A. glede na ozemlje, iz katerega izvira njegova demokratična legitimacija in glede na zgodovino nastajanja B., svet A. brez vsakega dvoma telo, ki je najbližje B. kot od C. ločeni samostojni temeljni enoti lokalne samouprave in ki je tudi najbolj primerno, da zastopa pravice in pravne koristi pritožnice, kadar in kolikor so ali bi lahko bile v koliziji z interesi C. Iz tega razloga je ustavno sodišče za navedeni primer priznalo svetu A. v postopku z ustavno pritožbo upravičenje, da zastopa B. oziroma da za zastopanje pooblastili odvetnika (8. točka citirane odločbe). Sodišče meni, da ni razloga, da se tudi v obravnavani zadevi prizna, da je v času upravnega postopka imela A. pravico zastopati B., ki tedaj še ni bila konstituirana. Iz navedenega razloga prvostopenjski organ vloge B., tedaj zastopane po A., ne bi smel zavreči, saj je bilo zastopanje pravilno.

11Ker je sodišče iz zgoraj navedenih razlogov presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ upoštevati stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), ob hkratnem upoštevanju, da je sedaj Občina Ankaran tudi že konstituirana.