VDSS VDS sodba Psp 86/2001

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Prvostopno sodišče je zavrnilo zahtevek tožnice, da se razveljavi odločba toženca opr.št. I-4.061.002 z dne 31.8.1998 in odločba z dne 17.2.1998. Zoper sodbo se pritožuje tožnica in sicer zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Pri tem poudarja, da iz ekspertize Inštituta za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani izhaja, da ni več zmožna opravljati svoje delo, zmožna pa je za drugo ustrezno delo z določenimi omejitvami. Tožnica za svoje delo ni bila zmožna že leta 1998. Res je sicer pri tožencu sprožila nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki pa po mnenju tožnice nima neposredne povezave s predmetnim sporom. 31 let je delala pri istem delodajalcu, nad katerim je bil uveden stečajni postopek, zato je zadnjih 10 mesecev delala pri drugem delodajalcu. Delo je potekalo v izmenah, pogosto tudi v nadurah, opravljala je težka fizična dela. Že od 31.7.1997 dalje je brez vsakega dohodka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in da se ji priznajo pravice iz naslova invalidskega zavarovanja.

Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje ostalo še nerazčiščeno in zato odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS št. 12/92-54/98 - ZPIZ/92) v 1. odst. 27. čl. določa, da je invalidnost po tem zakonu podana, če nastane pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katero je bil zavarovanec trajno razporejen pred nastankom teh sprememb, zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije. Torej je za ugotavljanje invalidnosti potrebno ugotoviti tudi, katero delo je skladno z 36. čl. ZPIZ/92 mogoče šteti kot svoje delo in nadalje delovne pogoje pri opravljanju svojega dela. S tem v zvezi pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, kajti iz dokumentacije v upravnem spisu, konkretno obrazca A z dne 6.10.1997 izhaja, da je tožnica nazadnje pred prenehanjem delovnega razmerja, torej v času od 1.10.1994 do 31.7.1995, opravljala delo "proizvodni delavec - čiščenje in pakiranje". Omenjeni obrazec je očitno izpolnil delodajalec, kajti podpisan je le z njegove strani, medtem ko ga tožnica ni podpisala. Iz opisa delovnih pogojev izhaja, da gre za lahka fizična dela, kot jih je tudi opredelila Invalidska komisija II. stopnje v predsodnem postopku. Tožnica pa je že v tožbi navedla, enako pa izhaja tudi iz navedb v pritožbi, da je IK II. stopnje zmotno ugotovila zahteve delovnega mesta, ter da je opravljala fizično težka dela. Omenjenega pa prvostopno sodišče ni razčistilo. Tožnica se sklicuje tudi na ekspertizo Inštituta za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani z dne 28.11.1996. Iz omenjene ekspertize (priloge A/8) pa izhaja, da je Inštitut pri izdelavi ekspertize upošteval dela in naloge "čiščenje elementov s čistilnim benzinom, ploskovno lepljenje elementov (iverka) z lepilom ... 1001 M, montaža pohištva, pomoč pri strojih (pobiranje elementov) - mozničarka ali konec linije". Torej je kot podlago ekspertize upošteval opis očitno povsem drugega dela, kot pa toženec v predsodnem postopku.

Prvostopno sodišče bo v novem sojenju moralo z zaslišanjem tožnice kot stranke v postopku in pa po potrebi z izvedbo drugih dokazov najprej razčistiti pogoje pri opravljanju svojega dela ter nato po potrebi pridobiti dopolnilno mnenje IK II. stopnje, oz. s postavitvijo sodnega izvedenca razčistiti, ali je pri tožnici podana invalidnost. Glede sklicevanja sodišča na kasneje sprožen nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in izdano zavrnilno odločbo, datirano z dne 9.6.2000, zoper katero tožnica ni vložila tožbe, pa pritožbeno sodišče poudarja, da omenjeno na rešitev predmetne zadeve ne vpliva, kajti sodišče skladno s 30. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94 - ZDSS) presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe toženca, torej presoja dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do njene izdaje.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbi ugoditi ter izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.