UPRS sodba II U 32/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski organ je s sklepom z dne 24. 11. 2014 odločil, da vlogi predlagatelja A. d.o.o., za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane v letih 2015 in 2016, za prijavljeno lokacijo, ne ugodi. Odločitev temelji na ugotovitvi, da predlagatelj ni dosegel vsaj 40 točk, ki so pogoj za izbiro, ampak je dosegel 39 točk. Pri merilu št. 1 je dosegel 10 točk, pri 2. merilu 12 točk (po 2 točki za vsako od naslednjih kategorij: 1. testenine, njoke, lazanje, rižote; 2. mesne jedi; 3. ribje jedi; 4. solate; 5. vegetarijanske jedi in 6. pizze), pri 5. merilu 4 točke, pri 6. merilu 3 točke ter pri 7. merilu 10 točk, torej skupaj 39 točk.

2Drugostopenjski organ je pritožbo A. d.o.o. zavrnil in pojasnil, da je komisija na podlagi določbe 225. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik), opravila strokovni pregled popolnih vlog, prispelih na podlagi Javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2015 in 2016 (v nadaljevanju Javni razpis) in dodatno obrazložila, da pri 2. merilu, kjer je pritožnik dosegel 12 točk (po 2 točki za vsako od naslednjih kategorij: 1. testenine, njoke, lazanje, rižote; 2. mesne jedi; 3. ribje jedi; 4. solate; 5. vegetarijanske jedi in 6. pizze) pritožnik ni dosegel točk za kategorijo H (hitra hrana), saj od dveh jedi, ki ju je prijavil kot hitro hrano (ocvrte piščančje palčke, pomfrit in kebab na solatni postelji) prva spada v kategorijo M (mesne jedi). V razpisni dokumentaciji je namreč navedeno, da je hitra hrana tista, ki je pripravljena in servirana zelo hitro. V to kategorijo spadajo hamburgerji, kebabi, bureki in ostala hrana, ki jo je možno narediti hitro in za zaužitje ni potrebna posoda. Piščančje palčke v to kategorijo ne spadajo. Podobna jed so na primer piščančji medaljoni ali ribje palčke, tudi testenine sploh azijske, ko ponudnik lahko pripravi hrano hitro in jo postreže v tulcu za s sabo. V kolikor bi torej vse takšne jedi spadale v kategorijo H, bi bila meja med to kategorijo in ostalimi hitro nevidna.

3Tožnik v tožbi odločitvi obeh upravnih organov oporeka in navaja, da izpolnjuje pogoje za ponudnika subvencionirane študentske prehrane v letih 2015 in 2016. Pojasnjuje, zakaj je v kategorijo H (hitra hrana), vključil tudi ocvrte piščančje palčke. Gre za zmrznjeno hrano, ki se hitro pripravi, postrežba pa ne zahteva krožnika. Pri drugi jedi pa je priprava prav tako hitra, zato meni, da obe jedi spadata v kategorijo hitre hrane. Meni, da je stališče drugostopenjskega organa, da ocvrte piščančje palčke s pomfrijem spadajo v kategorijo M nepravilno, saj ta jed izpolnjuje vse tri pogoje zahtevane za hitro hrano. Ne strinja se s trditvijo tožene stranke, da je že iz primeroma naštete hrane, ki sodi v kategorijo H, mogoče ugotoviti, da sporna jed sodi v kategorijo M. Kot nenavadno šteje, da je bila njegova vloga zavrnjena, ker bi naj nudil predobro hrano. Sklicuje se tudi na izpise s spletne strani www.studentska-prehrana.si, kjer so objavljeni jedilniki vseh ponudnikov in iz katerih je razvidno, da je bila v kategorijo H pri drugih ponudnikih uvrščena hrana, ki kriterijev navedenih v izpodbijanih aktih ne izpolnjuje. Meni, da gre za diskriminacijo in sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani sklep in zadevo vrne v postopek ponovnega odločanja. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in obširen odgovor na tožbo, v katerem je izčrpno pojasnila razloge, zakaj lahko določena hrana spada v kategorijo H, oziroma kategorijo M. Zavrnila je tudi tožbeni ugovor, da ni upoštevala enakih meril pri drugih ponudnikih. Enaka merila je upoštevala za vse ponudnike in objava ponudbe na prej navedeni spletni strani ne pomeni, da so bile te jedi uvrščene in posledično točkovane s stani komisije. V kolikor se bodo nepravilnosti ponudbe ugotovile, bodo sprejete ustrezne sankcije. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K I. točki izreka:

5Tožba ni utemeljena.

6Predmet presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost sklepa, izdanega v postopku Javnega razpisa, s katerim je bila vloga tožnika zavrnjena. Sodišče sicer ugotavlja, da je sklep prvostopenjskega organa obrazložen zelo skopo, vendar to pomanjkljivost odpravlja obrazložitev sklepa drugostopenjskega organa, ki je po presoji sodišča zadostna.

7Iz javnega razpisa in razpisne dokumentacije izhaja, da med osnovne pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik študentske prehrane, sodi tudi ponudba pestre hrane (4 alineja točke 3.5.1.a). Iz razpisne dokumentacije izhajajo tudi merila in možna ocena posameznih zahtev, tudi merilo in ocena pod št. 2, pestrost ponudbe. Gre za merilo, ki se ocenjuje na podlagi priloženega tedenskega jedilnika in v okviru katerega ponudnik dobi točke le v primeru, ko nudi vsaj dve različni študentski kosili v enem tednu, za posamezno kategorijo pestrosti. Pri tem merilu lahko ponudnik doseže doseže točke v razponu od 2 do 16 točk.

8Med strankama ni sporno, da je tožnik v postopku Javnega razpisa v kategoriji H (hitra hrana), prijavil ocvrte piščančje palčke, pomfrit in kebab na solatni postelji, sporna pa je odločitev tožene stranke, da se ocvrte piščančje palčke s pomfritom uvrščajo v kategorijo M (Mesne jedi) in ne kategorijo H, to pa je posledično privedlo tudi do ocenitve z nižjim številom točk. Sodišče, enako kot upravni organ, opozarja na pomemben del razpisne dokumentacije, navodila za izpolnjevanje, katerega sestavni del je tudi karakterizacija ponudbe. Hitra hrana je opisana kot hrana, ki je pripravljena in servirana zelo hitro. Primeroma je navedeno, da v to kategorijo sodijo hamburgerji, kebabi, bureki in ostala hrana, ki jo je možno narediti v zelo kratkem času in za zaužitje ni potrebna posoda. Glede na navedeno pa je tudi po oceni sodišča pravilna odločitev, da jed, ki jo je tožnik prijavil v kategorijo H (hitra hrana), ocvrte piščančje palčke, pomfrit, spada v kategorijo - M (mesne jedi) in posledično pravilna tudi določitev števila doseženih točk pri tem merilu.

9Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji sklepa pravilno ugotovljeno, izpodbijani sklep je pravilen in na zakonu utemeljen, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni našlo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

10Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek, ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka.