UPRS sodba II U 22/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ptuj pod točko 1 izreka dovolila izvedbo postopka za ureditev mej in parcelacije na nepremičninah, predvidenih za razlastitev, v katerem se odmeri del zemljišča na parcelah št. 358/6, št. 359/7, št. 362/1 in št. 363/1, vse k.o. …, po katerih poteka obstoječa javna pot JP 740791 Slape-Muršek. V točki 2 izreka je določila, da morata lastnika nepremičnin, navedenih v točki 1 izreka odločbe (tožeči stranki), dovoliti dostop na navedene nepremičnine osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom razlastitvene upravičenke Občine Majšperk na podlagi pogodbe za izvedbo postopka za ureditev mej in parcelacijo in s pravnomočno odločbo o dovolitvi izvedbe postopka za ureditev mej in parcelacije. V točki 3 izreka izpodbijane odločbe pa je bilo določeno, da mora izvajalec postopka za ureditev mej in parcelacije o začetku postopka pisno obvestiti lastnika navedenih nepremičnin najmanj 7 dni pred pričetkom izvajanja del.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Občina Majšperk vložila zahtevo za razlastitev v točki 1 izreka navedenih nepremičnin katerih lastnika sta tožnika. Zahtevi je bil priložen seznam parcel s katastrskimi podatki, izpiski iz zemljiške knjige ter ponudbe za sklenitev kupoprodajne pogodbe z vročilnicami z dne 13. 2. 2014. Do sklenitve pogodb ni prišlo. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Majšperk iz leta 1999 (Uradni list RS, št. 38/99) je v 5. členu določil javno pot JP740790 Slabše-Muršek, dolžine 447 m. Novi Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Majšperk iz leta 2009 (Uradni list RS, št. 28/09) je še bolj natančno opredelil to javno pot, in sicer je v 5. členu določen odsek JP740790, to je 740791 Slape-Muršek Z HŠ 17, dolžina pa ostaja ista – 447 m. V postopku je bila razpisana ustna obravnava dne 2. 7. 2014, dne 13. 10. 2014 pa še druga ustna obravnava z ogledom navedenih nepremičnin, z namenom, da se ugotovi, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po javni cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju: ZJC). Treba je bilo tudi ugotoviti dejansko stanje na terenu glede parcele št. 977, k.o. …, po kateri poteka pot, ki se navezuje na javno pot JP740791 Slape-Muršek in za katero razlastitvena zavezanca trdita, da je druga ustrezna nepremičnina, ki jo lahko občina uporabi za dosego istega namena namesto razlastitve njunih parcel.

3Prvostopenjski organ je odločbo izdal na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC-B), v katerem je določeno, da se za poseben postopek razlastitve uporabljajo določbe 92. do 114. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), kolikor s tem členom niso posamezna vprašanja razlastitve drugače urejena. Prvostopenjski organ je ugotovil, da je izkazana javna korist za razlastitev nepremičnin po tretjem odstavku 19. člena ZJC-B, ker gre za obstoječo cesto, po kateri ob uveljavitvi ZJC-B (19. 10. 2005) poteka promet na način, da jo lahko vsak prosto uporablja v skladu s predpisi. Res gre za slepo cesto, ki se konča pri hišni številki …, vendar ZJC-B ne vsebuje določbe, iz katere bi lahko sklepali, da postopek razlastitve za slepe ceste ni mogoč. O sami zahtevi za razlastitev ni mogoče odločiti brez natančnega poteka ceste, kar je mogoče ugotoviti samo v postopku določitve mej in parcelacije. Zato je treba izvesti predhodni geodetski postopek parcelacije. ZUreP-1 v 101. členu določa, da upravni organ lahko na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev.

4Tožena stranka je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno in meni, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu, zato se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je v obravnavani zadevi napačno uporabljen materialni predpis. Pravna podlaga obravnavanega razlastitvenega postopka, katerega del je tudi izpodbijana odločba, temelji na določbi 19. člena ZJC-B, ki na podlagi drugega odstavka 123. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12, v nadaljevanju: ZCes-1) še vedno velja in ki ureja poseben postopek razlastitve v primerih, ko je ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta potekala po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, torej ne Republike Slovenije ali občine, ki so sicer lahko lastnice državne oziroma občinske ceste (3. člen ZJC oziroma 39. člen ZCes-1). V tem postopku se določbe 92. do 114. člena ZUreP-1 uporabljajo, če z 19. členom ZJC-B posamezna vprašanja razlastitve niso urejena drugače. Po določbi 19. člena ZJC-B pa se ne glede na določbo 93. člena ZUreP-1 šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC oziroma prvim odstavkom 3. člena ZCes-1. Tožena stranka se tudi ne strinja s stališčem tožnikov v pritožbi, da na trasi obravnavane javne poti ni potekal in ne poteka cestni promet. Ne strinja se tudi z njunim stališčem, da glede na to, da gre v konkretnem primeru za slepo cesto, ki se konča pri hišni številki …, za izključujočo okoliščino, ki sama po sebi izključuje možnost, da bi po takšni cesti potekal cestni promet. Po mnenju tožene stranke namreč za status javne poti kot poti, po kateri poteka cestni promet (19. člen ZJC-B), ne morejo biti pravno pomembne le okoliščine koliko lastnikov nepremičnin oziroma stanovalcev ima neposredno korist od določene poti, oziroma do koliko lastnikov hiš vodi konkretna cesta in ali se pri posameznem objektu slepo konča ali ne. Iz priloženih listin, zlasti ortofoto posnetkov ter posnetkov iz portala Geoprostor.net, je razvidno, da sporna cesta med seboj povezuje objekte s hišnimi številkami … ter se nato preko ceste 740901 (Slape, Peskov breg) priključi na državno cesto 690. Gre torej za cesto, ki med seboj povezuje dele naselja Slape oziroma določene hiše tega naselja. S to sporno cesto pa so te hiše oziroma je ta del naselja povezan tudi z drugo javno cesto, prav tako kategorizirano in naprej še z naslednjo (državno) kar ne ponuja zaključka, da se cestni promet na njej ne bi odvijal, oziroma da cestni promet na njej ne poteka.

5Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu in ponavlja pritožbene ugovore, ki se nanašajo na napačno uporabo materialnega zakona, bistvene kršitve določb postopka ter napačno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Vztraja, da po nepremičninah v njuni lasti, ki so predmet razlastitvenega postopka, ne poteka obstoječa javna cesta. Nadalje tožba meni, da bi moral pristojni organ ugotavljati, ali je po delu nepremičnin, v zvezi s katerimi se predlaga razlastitev, potekal cestni promet ob vložitvi zahteve za razlastitev, torej 27. 3. 2014 in ne ob uveljavitvi ZJC-B (19. 10. 2005), kakor to materialno-pravno zmotno izhaja iz izpodbijane odločbe. Ponavljata pritožbeno navedbo, da je prvostopenjski organ svojo odločitev oprl na neveljaven materialni predpis, in sicer na prvi odstavek 2. člena ZJC, ki je skladno z določbo prvega odstavka 123. člena ZCes-1 in jo ob smiselnem upoštevanju določbe drugega odstavka tega člena, z začetkom uporabe ZCes-1, torej z dnem 1. 7. 2011 prenehal veljati. Dodatno k temu, da tožnika poudarjata, da po sporni trasi nikoli ni potekal cestni promet in gre v konkretnem primeru za slepo cesto, ki se konča pri hišni številki …, kar že samo po sebi izključuje možnost, da bi po takšni cesti potekal cestni promet, kot je definiran z zakonskimi določbami. Gre le za dostopno dovozno pot do dveh nepremičnin (stanovanjskih hiš), zato bi se dovoz moral urejati z ustanovitvijo služnostne poti, ne pa z razlastitvijo. Tožnika sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo odpravi ter da se zahteva razlastitvenega upravičenca za izvedbo postopka za ureditev mej in parcelacije na nepremičninah, predvidenih za razlastitev, po kateri poteka javna pot v celoti zavrne kot neutemeljena oziroma podrejeno, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v obeh primerih pa da se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

6Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

7Tožba je bila posredovana v odgovor tudi prizadeti stranki (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), Občini Majšperk.

8Tožba ni utemeljena.

9Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ v teku posebnega razlastitvenega postopka, vodenega po določbah 19. člena ZJC-B, na podlagi prvega odstavka 101. člena ZUreP-1, razlastitveni upravičenki Občini Majšperk na njen predlog dovolil pripravljalna dela, parcelacijo in merjenje nepremičnin v lasti tožnikov kot razlastitvenih zavezancev, po kateri poteka kategorizirana javna pot, kot je navedena v Odloku o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Majšperk iz leta 2009. Po prvem odstavku 101. člena ZUreP-1 lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev.

10Izpodbijana odločitev o razlastitvi temelji na 19. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05, v nadaljevanju: ZJC-B), ki na podlagi drugega odstavka 123. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju: ZCes-1) še velja. Določba 19. člena ZJC-B ureja poseben postopek razlastitve v primerih, ko je ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta potekala po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, torej ne Republike Slovenije ali občine, ki so sicer lahko lastnice državne oziroma občinske ceste (3. člen ZJC oziroma 39. člena ZCes-1). V tem postopku se določbe 92. do 114. člena ZUreP-1 uporabljajo, če z 19. členom ZJC-B posamezna vprašanja razlastitve niso urejena drugače. Po določbi 19. člena ZJC-B se ne glede na določbo 93. člena ZUreP-1 šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. S tem postopkom razlastitve je zakonodajalec uresničil odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-224/00 z dne 9. 10. 2000, s katero je bila med drugim razveljavljena določba 85. člena ZJC. Ustavno sodišče je v tej odločbi sprejelo stališče, da zakon ne more imeti neposrednih razlastitvenih učinkov, materialno-pravna razmerja glede zemljišč, ki so bila že uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo cest, pa lahko uredi, upoštevajoč navedeno okoliščino in če zadosti ustavno-pravnemu varstvu lastninske pravice.

11Tožnika pravilno izpostavljata, da je javna korist za razlastitev nepremičnin ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet. V obravnavni zadevi je bilo v ugotovitvenem postopku, potem, ko je bila opravljena obravnava in ogled, ugotovljeno, da po javni poti poteka cestni promet. Ugotovljeno je tudi bilo, da je bila občinska cesta – javna pot JP 740791 Slape-Muršek, ki poteka tudi po parcelah v lasti tožečih strank, v času vložitve predloga za razlastitev (27. 3. 2014), kategorizirana najprej z Odlokom iz leta 1999, kasneje pa tudi z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Majšperk iz leta 2009 (Uradni list RS, št. 28/09) kot javna pot, in sicer je v 5. členu določen odsek JP 740790 Slape-Muršek Z HŠ 17, dolžina je ostala ista 447 m. Ugotovljeno je tudi bilo, da sporna cesta med seboj povezuje objekte s hišnimi številkami … ter se nato preko ceste 740901 (Slape-Peskov breg) priključi na državno cesto 690. Gre torej za cesto, ki med seboj povezuje dele naselja Slape oziroma določene hiše tega naselja. S to sporno cesto pa so te hiše, oziroma je ta del naselja povezan tudi z drugo javno cesto, kar potrjuje ugotovitev, da je v času vložitve zahteve za razlastitev na sporni cesti potekal cestni promet.

12V obravnavanem primeru je namen razlastitve v tem, da občina pridobi nepremičnine v lasti tožečih strank, ki jih je nezakonito vključila v javno cesto. Postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B se v tem delu ugotavljanja javne koristi od splošnega razlastitvenega postopka razlikuje le v tem, da se obstoj javne koristi ne predpostavlja na podlagi obstoja ustreznega prostorskega akta (sicer tretji odstavek 93. člena ZUreP-1), temveč glede na to, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Prvi odstavek 2. člena ZJC je določal, da so javne ceste prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Vsebinsko enaka je v času odločanja upravnega organa veljavna določba prvega odstavka 3. člena ZCes-1, zato je po mnenju sodišča neutemeljen tožbeni ugovor tožečih strank, da je bil pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljen materialni zakon, saj se izpodbijana odločba sklicuje na 2. člen ZJC. Javna cesta je po 24. točki 2. člena ZCes-1 tista cesta, ki jo država ali občina v skladu z Merili za kategorizacijo javnih cest razglasi za javno cesto določene kategorije.

13Sodišče se tudi strinja z že podanim stališčem upravnih organov, da samo zaradi tega, ker gre za slepo ulico oziroma pot, ni mogoče govoriti, o tem, da po njej ne poteka cestni promet. Kot je bilo pojasnjeno, javna pot med seboj povezuje hiše in se nato preko druge ceste priključi na državno cesto.

14Po povedanem je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

15Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.