UPRS sklep III U 262/2015

I. Upravno sodišče RS se izreka za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi.
II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

1Center za socialno delo ... je z izpodbijano odločbo odločil, da je tožniku priznana pravica do državne štipendije po odločbi z dne 11. 11. 2009 prenehala dne 1. 10. 2011 in da je tožnik dolžan vrniti prejete zneske štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2009/2010 v skupnem znesku 1.884,12 EUR v 30-ih dneh od dneva vročitve te odločbe.

2Tožnik vlaga tožbo zaradi molka organa na drugi stopnji. V tožbi med drugim navaja, da je zoper prvostopenjsko odločbo v predpisanem roku vložil pritožbo, o kateri pa ni bilo nikoli odločeno. Tožeča stranka je dne 10. 9. 2015 drugostopenjskemu organu poslala vlogo, v kateri je opisala dosedanji potek postopka in ministrstvo pozvala, naj kot organ druge stopnje v roku 7-ih dni od prejema zahteve izda odločbo o tožnikovi pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa. Drugostopenjski organ je odgovoril, da o vlogi tožnika ne bo odločal kot o pritožbi in ker ni izdal odločbe o pritožbi tožeče stranke, je le ta prisiljena vložiti to tožbo, kot da bi bila pritožba zavrnjena. V nadaljevanju tožbe tožnik pojasnjuje, zakaj meni, da je izpodbijana odločba prvostopenjskega organa nična, neobrazložena in zakaj je dejansko stanje napačno ugotovljeno. Zaradi narave odločitve v tej zadevi sodišče podrobnosti tožbenih navedb ne bo povzemalo. Tožnik predlaga, naj sodišče ugotovi, da je izpodbijana prvostopenjska odločba nična in da se upravni postopek ustavi, podrejeno pa, naj to odločbo odpravi in postopek ustavi, v obeh primerih pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi.

4Tožnik vlaga tožbo, ker mu je bilo s prvostopenjsko odločbo naloženo, da je dolžan vrniti štipendijo. Ko gre za odločanje o štipendiji, pri dodeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in o štipendiji za nadarjene, je pristojno socialno sodišče. Sodno varstvo v takšnem primeru je namreč zagotovljeno v socialnem sporu skladno s 3.c točko prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki določa, da je socialno sodišče pristojno za odločanje o socialnih sporih o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in štipendij za nadarjene. Ker je torej sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, je stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi socialno in ne upravno sodišče. Glede na povedano se je upravno sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.