VSRS Sklep I Ips 35068/2011-275

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v znesku 250,00 (dvesto petdeset) EUR.

A.

1Z uvodoma navedeno sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju je bil M. S. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po členu 57. KZ-1 mu je bila izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen eno leto in pet mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let in z dodatnim pogojem, da mora v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe oškodovancu družbi M. d.o.o. povrniti škodo v višini 93.307,50 EUR, sicer bo pogojna obsodba preklicana in v njej določena kazen izrečena. V tem znesku je sodišče prisodilo oškodovancu tudi premoženjskopravni zahtevek, s presežkom pa ga je napotilo na pravdo.

2Ker upravičenci do pritožbe te niso napovedali, sodišče obrazložitve sodbe skladno s tretjim odstavkom 368. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ni napisalo, sodba pa je postala pravnomočna dne 5. 11. 2013.

3Dne 29. 1. 2013 je Vrhovno sodišče prejelo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev kazenskega zakona ter zaradi kršitev določb kazenskega postopka.

4Novela ZKP (Ur. l. RS, št. 9/11 - ZKP-K) je kot pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti predvidela predhodno izčrpanje pravnih sredstev. Na kršitve iz prvega odstavka se namreč sme skladno s petim odstavkom 420. člena ZKP vložnik sklicevati samo, če jih ni mogel uveljaviti v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo. V skladu s 114. členom ZKP-K se novi peti odstavek 420. člena ZKP uporablja v postopkih, v katerih sodba na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona (15. 5. 2012) še ni bila izdana. Kot je razvidno iz zakonskega besedila mora biti torej redno pravno sredstvo (pritožba) izčrpano ne le formalno (z vložitvijo pravnega sredstva), temveč tudi materialno (vsebinsko). To pomeni, da če želi vložnik zahteve za varstvo zakonitosti s tem izrednim pravnim sredstvom uspeti, se mora najprej pritožiti, ter v pritožbi vsebinsko uveljavljati kršitve, ki jih kasneje uveljavlja z zahtevo za varstvo zakonitosti.

5V konkretni kazenski zadevi, pa se vložnik zahteve zoper sodbo sodišča prve stopnje ni pritožil, temveč je, kot je sam navedel, neposredno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. S takšnim ravnanjem pa ni izpolnil pogoja iz petega odstavka 420. člena ZKP (izčrpanje pravnih sredstev) zaradi česar je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.

6Odločitev o stroških, nastalih pri odločanju o tem izrednem pravnem sredstvu, temelji na določilih členov 98. a v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP, glede višine odmerjene sodne takse pa na Zakonu o sodnih taksah.