VSL sodba I Cp 3135/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika za plačilo 69.215,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2014 dalje do plačila in naložilo tožencu plačilo pravdnih stroškov v znesku 1449 EUR.

2Toženec se je proti zamudni sodbi pritožil. V pritožbi naproša sodišče, da mu odobri naknaden rok za podajo ugovora na tožbo/sodbo, češ da zaradi objektivnih razlogov v dosedanji fazi postopka ni mogel podati ustreznega ugovora.

3Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik ne izpodbija nobenega od pogojev za izdajo zamudne sodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru podani vsi, ki jih 1. odst. 318. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za izdajo zamudne sodbe zahteva: pravilna vročitev tožbe tožencu, odsotnost (pravočasnega – tu kakršnegakoli) odgovora na tožbo, sklepčnost tožbe, to, da dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik oziroma s splošno znanimi dejstvi, in ne gre tudi za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati), zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je zamudno sodbo izdalo in v celoti ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Prošnja za podaljšanje roka za odgovor na „tožbo/sodbo“ ni razlog, ki bi lahko vodil do uspeha s pritožbo. Toženec je s tožbo prejel jasen poziv, da v roku 30 dni odgovori nanjo, z opozorilom na posledice, če tako ne bo ravnal (2. odst. 277. čl. ZPP). Rok za odgovor na tožbo je zakonski in kot tak nepodaljšljiv (1. odst. 277. ZPP).

6Ker je pritožba neutemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je to na podlagi 353. čl. ZPP pritožbo zavrnilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje pa potrdilo.