VSK sklep II Kp 44871/2014

Kazenski postopek zoper obdolženega R. T. se po 139. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavi.
Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obtoženega R. T. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter mu je na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je, po prvem odstavku 257. člena KZ-1 določilo kazen osem mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi dveh let po pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod nadaljnjim pogojem, da ne bo prekršil prepovedi opravljanja poklica. Na podlagi prvega odstavka 71. člena KZ-1 je obdolžencu izreklo varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica povezana z uradnimi nalogami pooblaščenih uradnih oseb pri opravljanju izpitov za voznike motornih vozil za dobo dveh let po pravnomočnosti sodbe. Glede stroškov kazenskega postopka je odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka to je sodno takso v znesku 240,00 EUR.

Proti taki sodbi je vložil pritožbo obdolženčev zagovornik. Navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe.

Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče kazenski postopek zoper obdolženca ustavilo.

Po 139. členu ZKP se kazenski postopek s sklepom ustavi, če se med postopkom ugotovi, da je obdolženec umrl. Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi. Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, to je od njegove uvedbe do pravnomočnosti odločbe.

Obdolženčev zagovornik je pritožbenemu sodišču 11.11.2015 poslal kopijo izpiska iz matičnega registra o smrti za obdolženca iz katerega izhaja, da je obdolženec umrl 25.10.2015. Točnost tega dejstva je bilo pred odločanjem o pritožbi preverjeno tudi v Centralnem registru prebivalstva. Ker je kazenski postopek mogoče voditi le zoper živega obdolženca, kar je temeljna procesna predpostavka, ki v obravnavanem primeru ni izpolnjena, pritožbeno sodišče ni odločilo o pritožbi, ampak je skladno s 139. členom ZKP kazenski postopek zoper obdolženca ustavilo.

Glede na takšen izid kazenskega postopka je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 96. člena ter 98. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.