UPRS sodba IV U 185/2014

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim Sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, številka DT 4933-67470/2013-2 z dne 25. 4. 2013, je carinski organ prve stopnje ugotovil, da je dolžnik A. d.o.o. (tožeča stranka v tem sporu) dolžan plačati na podlagi odločbe Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, številka ODL-5305314000-2012-200/29 z dne 30. 8. 2012: prispevek zaradi neizpolnjene kvote zaposlovanja invalidov v znesku 7.297,71 EUR; zamudne obresti po predlogu predlagatelja izvršbe do 22. 4. 2013 v znesku 4.562,75 EUR; zamudne obresti od dne 23. 4. 2013 do 25. 4. 2013 v znesku 5,41 EUR; nadaljnje zamudne obresti od zneska 7.297,71 EUR od dne 26. 4. 2013 do dne plačila; stroške izdaje tega sklepa v višini 25,00 EUR. V nadaljevanju carinski upravni organ navaja, na katerih bančnih naslovih se opravi izvršba z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev ter prepovedi oziroma dolžnosti ravnanja bančnih ustanov sprejema sklepa o davčni izvršbi.

2V nadaljevanju razlaga, da je v skladu s 146. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) Javni jamstveni preživninski in invalidski sklad RS (v nadaljevanju Sklad), poslal carinskemu organu predlog za izterjavo denarne terjatve, izkazane z, v izreku navedenim izvršilnim naslovom. Navaja določbe ZDavP-2, ki se nanašajo na samo izvršbo, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

3S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega organa in odgovarja na pritožbene navedbe. Navaja določbo 125. člena ZDavP-2, ki določa, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. 126. člen tega zakona določa pretrganje zastaranja pravice do odmere davka, ki ga pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveščen. Peti odstavek tega člena določa absolutni 10-letni zastaralni rok.

4Predmet tega postopka je 20 vknjižb z datumom zapadlosti med 24. 11. 2006 in 7. 11. 2007. Zastaralni rok za odmero je pričel teči z dnem zapadlosti, v skladu z določbami prvega odstavka 126. člena ZDavP-2, ki ga je pretrgal poziv POZ-530531400-2011-100/98 z dne 10. 10. 2011, ki je bil tožeči stranki vročen 11. 10. 2011. Pred tem je Sklad tožečo stranko pozval, da naj dolgovani znesek poravna ter dne 30. 8. 2012 izdal odločbo, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov. Terjatve zoper tožečo stranko niso zastarale. Najstarejša vknjižba 121920 za znesek 358,12 EUR ima datum zapadlosti 24. 11. 2006, petletni relativni zastaralni rok je bil pretrgan s pozivom Sklada z dne 10. 10. 2011, ki je bil tožeči stranki vročen dne 11. 10. 2011, torej znotraj petletnega roka.

5Glede zastaranja pravice do izterjave (tretji odstavek 125. člena ZDavP-2), pritožbeni upravni organ ugotavlja, da je odločba Sklada postala izvršljiva 5. 9. 2012, predlog za njeno prisilno izterjavo pa vložen 23. 4. 2013. V postopku davčne izvršbe je bil 25. 4. 2013 izdan izpodbijani sklep, ki je bil pritožnici vročen 29. 4. 2013. Pravica do izterjave v tem primeru še ni zastarala, saj 5-letni relativni oziroma 10-letni absolutni zastaralni rok v času izdaje izpodbijanega sklepa še nista potekla.

6Tožeča stranka v tožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da so izterjevani prispevki zapadli v plačilo 24. 11. 2006, 7. 11. 2006, 8. 1. 2007, 7. 2. 2007, 7. 3. 2007, 10. 4. 2007, 7. 5. 2007, 7. 6. 2007, 9. 7. 2007, 7. 8. 2007, 30. 9. 2007, 8. 10. 2007 in 7. 11. 2007. V tretjem odstavku 125. člena ZDavP-2 je določeno, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. Prispevki, ki se izterjujejo, so vsi zastarali že pred izdajo odločbe Sklada, kot tudi pred izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi z dne 25. 4. 2013. 5-letni zastaralni rok za izterjavo davka je že potekel. Zadnji neplačani prispevek je zapadel v plačilo 7. 11. 2007, torej je pravica do izterjave davka zastarala že 7. 11. 2012, prej zapadli prispevki pa so že prej zastarali.

7V drugem odstavku 126. člena ZDavP-2 je določeno, da zastaranje pravice izterjave davka prekine vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. Davčna izvršba se začne z izdajo sklepa o davčni izvršbi (drugi odstavek 143. člena ZDavP-2). Napačno je tolmačenje organa, da je bil petletni zastaralni rok pretrgan s pozivom Sklada z dne 10. 10. 2011. Sklad ni davčni organ, temveč je bil v tej zadevi le predlagatelj izvršbe, zato poziva tožeči stranki z dne 10. 10. 2011, ni mogoče šteti kot uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, s katerim bi se pravica do zastaranja izterjave davka pretrgala. Ker je bil sklep o davčni izvršbi izdan šele 25. 4. 2013, je bil izdan po preteku petletnega zastaralnega roka, ki ni bil pretrgan. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, specificiranih s stroškovnikom.

8Tožena stranka vztraja pri razlogih navedenih v obeh upravnih odločbah in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

9Tožba ni utemeljena.

10Po presoji sodišča sta oba upravna organa, na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), in še dodaja:

11Med strankama postopka ni sporno dejansko stanje, ki se nanaša na obveznost plačila prispevkov zaradi neizpolnjene kvote zaposlovanja invalidov po 62. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Izpodbijani Sklep o davčni izvršbi, številka DT 4933-67470/2013-2 z dne 25. 4. 2013, ugotavlja obveznosti tožeče stranke, določene z odločbo Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, številka ODL-5305314000-2012-200/29 z dne 30. 8. 2012, ki je postala izvršljiva dne 5. 9. 2012. S to odločbo so določene obveznosti tožeče stranke za plačilo prispevkov po prej navedenem zakonu po posameznih mesecih in letih z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skupnem znesku 10.648,85 EUR. Sporna je tako pravna podlaga za izterjavo neplačanih obveznosti, to je uporaba določb tretjega odstavka 125. člena in drugega odstavka 126. člena ZDavP-2. Določba drugega odstavka 6. člena ZZRZI namreč glede obračunavanja in plačevanja obveznosti napotuje na uporabo zakona, ki ureja davčni postopek.

12Ni utemeljen tožbeni ugovor, da so prispevki, ki se izterjujejo, že vsi zastarali pred izdajo odločbe Sklada, kot tudi pred izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, ker naj bi 5-letni zastaralni rok za izterjavo davka že pred izdajo teh dveh aktov iztekel. Izvršilni naslov v spornem primeru je navedena odločba Sklada z dne 30. 8. 2012, ki je postala izvršljiva 5. 9. 2012. Predlog za njeno prisilno izterjavo je bil vložen 23. 4. 2013. Izpodbijani sklep je bil izdan 25. 4. 2013 in je bil tožeči stranki vročen 29. 4. 2013. Pravica do izterjave dolžnega zneska v obravnavanem primeru tako še ni zastarala, saj 5-letni relativni oziroma 10-letni absolutni zastaralni rok, v času izdaje izpodbijanega sklepa še nista potekla. Tako je neutemeljen tožbeni ugovor, da teče zastaralni rok od zapadlosti posamezne obveznosti plačila prispevkov v letih 2006 in 2007, ker je v skladu s 146. členom ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. V spornem primeru je takšen izvršilni naslov prej navedena odločba Sklada.

13Po presoji sodišča je bila izpodbijana odločitev pravilno sprejeta na podlagi določb ZDavP-2. Ker tožeča stranka dolžnih prispevkov, katerih plačilo ji je bilo naloženo z prej navedenim izvršilnim naslovom ni plačala, je prvostopenjski carinski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in s tem začel postopek davčne izvršbe. Glede na navedeno je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II izreka:

14Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.