VSL sklep II Cp 1532/2015

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Prvo sodišče je prekinilo zapuščinski postopek ter napotilo pritožnika na pravdo zoper sodedinjo A.A. zaradi ugotovitve, da je (zaenkrat neopredeljen) del nepremičnin, ki so bile nanj prenesene z darilno pogodbo z dne 22.12.2007, pridobil odplačno. Poleg tega je napotilo na pravdo tudi A.A., da zoper pritožnika vloži tožbo zaradi ugotovitve, da sodi v zapuščino tudi terjatev v znesku 68.000,00 EUR do pritožnika.

2Zoper sklep se pritožuje B.B., ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep v II. točki izreka ter A.A. naloži plačilo njegovih stroškov pritožbenega postopka, podrejeno pa, da v navedenem delu izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je izrek sklepa nesklepčen. Z zapustnico je sklenil darilno pogodbo 22.12.2007, v tej pogodbi pa so natančno opredeljene nepremičnine, ki so predmet darila. Za neopredeljen del nepremičnin pritožnik ne more vložiti tožbe brez njihove opredelitve. Tožbe tudi ne more vložiti brez ustreznih navedb sodedinje. Iz sklepa ne izhaja, čigava pravica je manj verjetna. Sodišče bi moralo ugotoviti, glede katerih dejstev obstaja spor, poleg tega pa bi moralo uporabiti tudi 28. člen ZD. Sodišče bi moralo ugotoviti, ali je A.A. prikrajšana v svojem nujnem dednem deležu. Upoštevati je treba tudi določbe 35. člena ZD. V dodatku k oporoki je zapisano, da stanovanje na Ž. v L. dedujeta pritožnik in A.A., vsak do polovice, vendar pa to stanovanje ni bilo last zapustnice. Ker A.A. ni postavila ustreznega zahtevka, sodišče ni moglo ustrezno opredeliti napotitvenega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Čeprav so bile dosedanje navedbe dedinje A.A. delno tudi nejasne, je iz njih mogoče razbrati tudi to, da uveljavlja nujni delež ter da v zvezi z darilno pogodbo med zapustnico in pritožnikom z dne 22.12.2007 zatrjuje prikrajšanje nujnega dednega deleža in zato zahteva vrnitev darila (v ustreznem delu). Za obravnavano zadevo je v tej fazi postopka pomembno predvsem to, da dedinja uveljavlja nujni delež. Za izračun nujnega dednega deleža je treba ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine po 28. členu ZD. S tem v zvezi je postalo sporno, ali je darilna pogodba z dne 22.12.2007 v celoti neodplačna, ali pa je bila delno tudi odplačen pravni posel. Šele potem, ko bo rešeno to vprašanje, bo mogoče (če ne bo drugih spornih relevantnih dejstev v zvezi z vsemi postavkami, ki bodo po 28. členu ZD pomembne za izračun nujnega dednega deleža) ugotoviti, kolikšna je obračunska vrednost zapuščine in ali je nujni dedni delež A.A. prikrajšan ali ne.

5Iz dosedanjih trditev pritožnika izhaja, da naj bi bila darilna pogodba z dne 22.12.2007 delno odplačen pravni posel. Njegovo trditveno in dokazno breme v morebitni pravdi, na katero je napoten, mu nalaga, da opredeli, v katerem delu oziroma v kakšnem obsegu naj bi šlo pri tej darilni pogodbi za odplačen pravni posel. Kakšen tožbeni zahtevek bo uveljavljal, je njegova stvar ter ga v tem pogledu napotitveni sklep ne veže. Prvo sodišče je glede na vsebino darilne pogodbe pravilno ocenilo, da iz nje ni razviden odplačen namen pogodbenih strank ter da je bolj verjetno, da je bila darilna pogodba v celoti neodplačna. Zato je pravilna tudi odločitev o napotitvi pritožnika na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD).

6Pravila o vrstnem delu zmanjšanja oporočnih razpolaganj in načinu vračanja daril ne vplivajo na odločitev o napotitvi pritožnika na pravdo. Pomembna pa so glede vprašanja pasivne legitimacije dedičev v morebitni pravdi. Ker se glede na dosedanje podatke spisa utegne pokazati, da bi bil nujni dedni delež A.A. prikrajšan, bi bilo za dopolnitev njenega nujnega dednega deleža najprej aktualno zmanjšanje oporočnih razpolaganj zapustnice (35. člen ZD), to pa bi vplivalo na položaj obeh vnukinj zapustnice kot oporočnih dedinj. Spor o morebitni (delni) odplačnosti darilne pogodbe z dne 22.12.2007 je treba rešiti za vse dediče enako, kar terja, da so v pravdi udeleženi vsi dediči zapustnice. Prvo sodišče bi zato moralo napotiti pritožnika na pravdo zoper vse tri dedinje, z vidika pravilne pasivne legitimacije, kar bo pritožnik moral upoštevati, če bo sprožil pravdo glede odplačnosti omenjene darilne pogodbe.

7Prvo sodišče je napotilo na pravdo tudi A.A., zaradi ugotovitve, da sodi v zapuščino terjatev v znesku 68.000,00 EUR do pritožnika. Čeprav se A.A. ni pritožila zoper napotitveni sklep pritožbeno sodišče še dodaja, da je odločitev prvega sodišča v tem delu napačna, saj A.A. trdi, da je zapustnica to terjatev podarila njej.

8Pritožnik v pritožbi trdi, da stanovanje v L., s katerim je zapustnica razpolagala v oporoki, ni bilo last zapustnice. Prvo sodišče bo zato moralo razčistiti tudi to, ali je to dejstvo med dediči sporno in v tem primeru odločiti o napotitvi na pravdo tudi glede tega premoženja.

9Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prvega sodišča v izpodbijanem delu, saj uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP). Pritožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 174. člena ZD in prvi odstavek 165. člena ZPP).