VSRS sklep II DoR 208/2015

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

1Tožnica naj bi tožencu posodila najprej 4.000,00 EUR in kasneje še 5.000,00 EUR, ta pa naj bi jih ne vrnil.

2Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima tožnica glede svoje dejanske teze prav in je toženca obsodilo, naj ji plača 9.000,00 EUR.

3Pritožbeno sodišče je toženčevi pritožbi delno ugodilo ter dolgovani znesek znižalo na 4.000,00 EUR.

4Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem najprej povzame razloge sodišča prve stopnje glede spornih dejstev. V drugem delu povzame razloge sodišča druge stopnje glede istih dejanskih vprašanj. Nato predlaga dopustitev revizije glede dveh (deklarirano) procesno pravnih vprašanj.

5Prvo vprašanje se glasi: „Ali je drugostopno sodišče v svoji sodbi zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker obstaja nasprotje med razlogi za odločitev drugostopnega sodišča in med zapisniki o izpovedbah strank in prič (B. K., J. L., dr. A. K.), ter nasprotujejo listinskim dokazom v spisu (bančni dvig denarja dvakrat po 5.000,00 EUR v jutranjem času 19. 4. 2013, enkrat prenakazilo v korist J. L. za C., lastnoročna evidenca tožnice glede porabe depozitov in bančni saldo na dan porabe sredstev, ki ni vrinjeno in ni dopisano ali popravljeno, predrugačeno, izjava dr. B. G., poslana pooblaščenki tožnice po elektronski pošti)“.

6Drugo predlagano vprašanje se glasi: „Ali je drugostopno sodišče zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba drugostopnega sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki izhajajo iz sodnega spisa (izpovedba tožnice, pričanje J. L., pričanje B. K., listinska dokazila o dvigu denarja 5.000,00 EUR dne 19. 4. 2013, pričanje dr. A. K., izjava dr. B. G., poslana po elektronski pošti, lastnoročna evidenca tožnice v svojem več kot trideset let starem zvezku)“.

7Predlog ni popoln.

8Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma za razvoj prava preko sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže.

9Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlagateljičino povzemanje razlogov dejanske narave iz sodb nižjih sodišč ne ustreza zahtevam, ki jih za predlog določa ZPP. Enako velja tudi glede ponujenih vprašanj, ki naj bi bila sporna pravna vprašanja. Po presoji Vrhovnega sodišča zastavljeni vprašanji v resnici ne presegata graje dokazne ocene pod krinko obeh procesnih kršitev in torej v resnici sploh ne preideta v pravno sfero.

10Ker je tako, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP predlog zavrglo.