VSL sklep IV Cp 2795/2015

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 2. točki razveljavi ter se zavrže predlog predlagateljice, ki se glasi:

„Osebno ime mld. A. A., roj. ..., ..., se spremeni v A. B. A.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca krijeta sama vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice, da se osebno ime otroka udeležencev A. A. spremeni v A. B. Ugodilo je predlogu, da se otrokovo osebno ime spremeni v A. B. A. Kar je zahtevala predlagateljica drugače, je prvo sodišče zavrnilo in še odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške nepravdnega postopka.

2Nasprotni udeleženec v pritožbi predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog predlagateljice zavrže, oziroma da se 2. točka izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se osebno ime mld. A. A. spremeni v A. A. B., oziroma podrejeno, da se izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ter da v vseh primerih predlagateljica plača nasprotnemu udeležencu stroške postopka. Iz obvestila CSD ... z dne 18. 5. 2015 izhaja, da sta se udeleženca s sklenitvijo sporazuma pred CSD strinjala s spremembo sinovega imena v A. A. B. Na podlagi doseženega sporazuma se sprememba sinovega imena lahko vpiše v matični register. Navedeni sporazum je zadostna podlaga za vpis spremembe sinovega imena v matični register, zato ni bilo potrebno, da se nepravdni postopek nadaljuje po sklenitvi sporazuma. Predlagateljica bi morala predlog umakniti, oziroma bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti po prejemu sporazuma predlog zavreči in postopek ustaviti. Nobenega razloga ni bilo, da bi že dosežen sporazum pred CSD o sinovem novem imenu udeleženci podpisovali še v obliki sodne poravnave. Dosedanji priimek otroka A., ki ga ima sin strank po nasprotnem udeležencu, je postavljen na drugo mesto, na prvem mestu pa je novi priimek B., ki ga ima sin udeležencev dodanega po priimku predlagateljice. Nasprotni udeleženec vztraja pri tem, da je v osebnem imenu otroka na prvem mestu dosedanji priimek A. na drugem pa B., kot sta se udeleženca dogovorila na CSD. Temeljno vodilo pri spremembi priimka mladoletnemu otroku, je njegova korist. Zmotne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da obstajajo razlogi za spremembo otrokovega imena v A. B. A. Izpodbijani sklep o tem nima razlogov, zgolj sklicevanje na izjavo predstavnice CSD ... glede vrstnega reda priimkov pa ne predstavlja utemeljenih razlogov za takšno spremembo. Predlagateljica ima večji vpliv na sina, saj je otrok dodeljen njej v varstvo in vzgojo, nasprotnega udeleženca pa sin vidi redko, le ob izvajanju stikov, zato je toliko bolj utemeljeno, da je na prvem mestu priimek A. in na drugem B., saj bo le tako sin še najprej čutil zadostno vez z nasprotnim udeležencem, tudi na simbolni ravni. S takim vrstnim redom priimkov na simbolni ravni se je dejansko neuravnoteženo povečal vpliv predlagateljice.

3Predlagateljica je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V predlogu je predlagateljica predlagala, da se otrokovo osebno ime spremeni v A. B. A. Iz zapisnika CSD ... z dne 6. 3. 2015 izhaja, da nasprotni udeleženec ni dal soglasja za spremembo osebnega imena mladoletnemu otroku, zato je predlagateljica utemeljeno vložila predlog za spremembo osebnega imena mladoletnemu otroku. Sodišče prve stopnje je na podlagi četrtega odstavka 20. člena Zakona o osebnem imenu(1) zaprosilo za mnenje CSD, ki je v dopisu z dne 15. 5. 2015 sodišče obvestil, da sta se udeleženca sporazumela, da se njunemu sinu A. A. doda priimek B., tako, da se sedaj ime sina glasi A. A. B. Če je bil predlog za spremembo imena otroka, da se mu doda priimek predlagateljice, ob vložitvi predloga potreben in nujen(2), ker se starša tudi ob pomoči CSD nista sporazumela o otrokovem novem imenu (drugi in tretji odstavek 20. člena ZOI-1), pa predlog ni bil več potreben od sklenitve sporazuma pred CSD, na podlagi katerega sta se starša sporazumela o otrokovem novem osebnem imenu. Sporazum, ki sta ga starša sklenila pred CSD zavezuje, zato ni bilo podlage za odločanje o spremembi osebnega imena otroka po predlogu, ki je bil sicer vložen pred sklenjenim sporazumom. Predlagateljica ne izpodbija veljavnosti sporazuma, če pa se šteje, da je na naroku 14. 7. 2015 vložila nov predlog, ki je sicer enak prvotnemu predlogu, pa je tudi v tem delu predlog treba zavreči, ne le že zaradi sklenjenega sporazuma, marveč tudi iz razloga, ker predlagateljica predlogu ni predložila dokazila(3), da sta se starša ob sodelovanju CSD poskušala sporazumeti o novem osebnem imenu otroka, kot sicer izhaja iz sporazuma, ki je naveden v dopisu CSD z dne 15. 5. 2015.

6V nepravdnih postopkih vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, razen če zakon ne določa drugače. V konkretnem primeru zakon ne določa drugače. Odločilna je tudi okoliščina, da je bil predlog potreben in v času vložitve utemeljen, saj nasprotni udeleženec v nasprotju s koristmi otroka ni dal soglasja za spremembo otrokovega osebnega imena. Iz enakih razlogov udeleženca krijeta tudi vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

7Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa pritožbenega sodišča, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------

Op. št. (1): V nadaljevanju ZOI-1.

Op. št. (2): Ter hkrati utemeljen iz razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje, ker so se na ta način zavarovale koristi otroka, pri čemer je nepomembno, ali se priimek predlagateljice doda na koncu ali takoj za imenom otroka. V tem delu pritožbeno sodišče zavrača pritožbene razloge, ker prvo ali drugo mesto priimka nasprotnega udeleženca v osebnem imenu otroka ne igra nobene vloge v zaščiti koristi otroka, še posebej ne glede pripadnosti in navezanosti otroka na nasprotnega udeleženca, saj je za otrokov razvoj odločilno, da ima nasprotni udeleženec pristne in kvalitetne stike z otrokom ter otroku s plačevanjem preživninske obveznosti, ki je po trditvah predlagateljice ne izpolnjuje, zagotavlja zdrav in uspešen osebnostni razvoj. Pripadnost otoka nasprotnemu udeležencu se kaže po načinu izpolnjevanja zakonskih in moralnih obveznosti do otroka in ne glede na vrstni red priimkov, ki jih ima otrokovo osebno ime.

Op. št. (3): Kot to določa četrti odstavek 20. člena ZOI-1.