UPRS sodba I U 1586/2014

Tožba se zavrne.

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Upravnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 97/2014-2 z dne 20. 6. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik od 1. 4. 2014 upravičen do denarne socialne pomoči ter da je bila zato njegova prošnja za BPP na podlagi drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) obravnavana kot prošnja za izredno BPP ter se njegov finančni položaj v postopku ni ugotavljal. Organ pa je moral ugotavljati pogoje po prvem odstavku 24. člena ZBPP. Pri tem je presodil, da tožnik v postopku s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP tega sodišča št. Bpp 97/2014-2 z dne 20. 6. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh ter da tako ni izpolnjen pogoj po prvem odstavku 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna.

Tožnik v tožbi navaja, da je nepravilna ugotovitev organa, da nima izgledov za uspeh s pravnim sredstvom. Takega zaključka pa organ za BPP tudi ni obrazložil s tehtnimi argumenti. Tožnik meni, da bi bil upravičen do BPP ter da mu to pripada po Ustavi RS in Evropski konvenciji za človekove pravice. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Prosi za oprostitev vseh sodnih stroškov in taks.

Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporna zavrnitev prošnje za (izredno) BPP tožniku v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP tega sodišča št. Bpp 97/2014-2 z dne 20. 6. 2014, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za izredno BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP tega sodišča št. Bpp 6/2014-4 z dne 24. 3. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Izpodbijana odločba temelji na določbi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP - ki določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati – in ugotovitvi, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo št. Bpp 97/2014-2 z dne 20. 6. 2014, ker je bila s to utemeljeno in v skladu s sodno prakso v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago tožniku zavrnjena prošnja za dodelitev BPP.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče, v izogib ponavljanju, tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1).

Da je pravilna presoja organa v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 97/2014-2 z dne 20. 6. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, pa izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 1227/2014 z dne 2. 9. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 97/2014-2 z dne 20. 6. 2014.

Na tožbene navedbe, da bi tožniku glede na določbe Ustave in EKČP morala biti priznana BPP, pa sodišče odgovarja, da se po prvem odstavku 2. člena ZBPP BPP odobri pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon; v obravnavanem primeru pa je bilo tudi po presoji sodišča pravilno ugotovljeno, da za priznanje BPP tožniku ni (bil) izpolnjen pogoj v zvezi z zadevo, za katero je tožnik prosil za BPP (to je pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna). Z zakonito odločitvijo in ob tem ko sodišče ne meni, da bi bil ZBPP v nasprotju z Ustavo, pa z odločitvijo organa za BPP v tožnikove pravice, ki mu jih zagotavlja Ustava, ni moglo biti poseženo. Iz določbe prvega odstavka 6. člena EKČP (pravica do poštenega sojenja) pa tudi ne izhaja, da bi država v civilnih zadevah morala vedno zagotoviti brezplačno pravno pomoč; tako sklepanje dopušča razlaga z arg. a contrario določbe tretjega odstavka navedenega člena, po kateri gre taka pravica, in še to omejena z obstojem razlogov pravičnosti, (le) obdolžencem v kazenskem postopku. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice pa je že presodilo, da je dopustno, da se prošnja za BPP odkloni, če je očitno, da pravno sredstvo ne more imeti uspeha (Del Sol proti Franciji, sodba z dne 26. 2. 2002, št. 46800/99).

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

O tožnikovih prošnjah za oprostitev plačila sodne takse in stroškov postopka sodišče kot nepotrebno ni odločalo, saj so (že) po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah zadeve BPP oproščene plačila sodne takse, nastanek stroškov pa v postopku tudi ni bil ugotovljen.