VSL sodba II Cpg 1220/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 3.540,00 EUR s pripadki (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo v plačilo 417,50 EUR toženkinih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2Zoper takšno sodbo se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6V predmetni zadevi je tožeča stranka zatrjevala, da ji je Državna revizijska komisija povzročila škodo s tem, ko je njen zahtevek za revizijo na podlagi sedmega odstavka 25. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) zavrgla kot prepozen. Po prepričanju tožeče stranke bi morala Državna revizijska komisija tek roka presojati po določbi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN in posledično njen zahtevek za revizijo šteti za pravočasen.

7Sodišče prve stopnje je na podlagi med pravdnima strankama nespornih dejstev ugotovilo, da je naročnik javno naročilo oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave; da je naročnik dne 2. 10. 2012 objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost; da je tožeča stranka zahtevek za revizijo, ki se nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila, vložila dne 24. 10. 2012 in; da tožeča stranka predstavlja ponudnika, ki ni bil povabljen k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila, v zahtevku za revizijo pa zatrjuje, da bi moral biti.

8Sedmi odstavek 25. člena ZPVPJN se glasi: „Ponudnik, ki v postopku s pogajanji brez predhodne objave ali postopku s pogajanji po predhodni objavi, ki ga naročnik, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in v katerem ne objavi obvestila o naročilu, ni povabljen k sodelovanju v tem postopku, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti, lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o oddaji naročila. Če naročnik ni objavil obvestila, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost, pa tudi ne obvestila o oddaji naročila, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo najpozneje v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe.“

9Glede na navedeno pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je Državna revizijska komisija postopala materialnopravno pravilno. Konkretni dejanski stan namreč izpolnjuje vse zakonske znake sedmega odstavka 25. člena ZPVPJN člena (glej okrepljene dele predhodne točke obrazložitve), zato bi tožeča stranka morala zahtevek za revizijo vložiti najpozneje 12. 10. 2012. Ker tega ni storila (pritožnica je zahtevek vložila šele dne 24. 10. 2012) je Državna revizijska komisija njeno zahtevo pravilno zavrgla kot prepozno, sodišče prve stopnje pa je tožbeni zahtevek (ker tožeča stranka že obstoja protipravnega ravnanja ni izkazala) utemeljeno zavrnilo.

10Tožeča stranka sicer v pritožbi takšni odločitvi nasprotuje in vztraja, da se sedmi odstavek 25. člena ZPVPJN uporabi le in samo v postopkih zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila. Takšno stališče pa ni utemeljeno, saj iz citirane določbe (katero je sodišče prve stopnje popolno navedlo - glej 13., 14. in 15. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) izrecno izhaja, da se uporablja tudi, kadar naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave.

11Glede navedb pritožnice, da bi Državna revizijska komisija začetek teka roka za vložitev revizijskega zahtevka morala presojati po določbi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na prepričljive, jasne in logične argumente, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 10. in 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Kot odgovor na pritožbene navedbe pa še pojasnjuje:

- tožeča stranka z zahtevkom za revizijo ni grajala prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, zato so nerelevantni pritožbeni očitki, ali je takšno obvestilo moč napasti z revizijsko zahtevo ali ne;

- upoštevaje besedilo druge alineje prvega odstavka 25. člena ZPVPJN je obvestilo o dodatnih informacijah z vidika teka roka za vložitev zahtevka za revizijo pravno upoštevano le, če se s tem obvestilom „spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije“ (ta kriterij je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve izrecno zapisalo in je protispisen pritožbeni očitek, da je sodišče zakonski opis citiralo nepopolno in pomanjkljivo). V konkretnem primeru pa je naročnik tožeči stranki z obvestilom le posredoval dodatne informacije, na podlagi katerih je predhodno sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, vsled česar ni utemeljeno stališče pritožnice, da je obvestilo naročnika ustrezalo kriterijem iz druge alineje prvega odstavka 25. člena ZPVPJN.

12Glede na vse navedeno in ker obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi z prvim odstavkom 154. člena ZPP).

14V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je o predmetni zadevi odločala sodnica posameznica.