VSL sklep I Cp 2295/2015

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (I/j, I/m, II/2 in III/b izreka) razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja po dne 21. 9. 2014 umrli A. A. in med ostalim obstoj njene pisne oporoke pred pričami z dne 6. 9. 2010 ter izročilne pogodbe in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju z dne 13. 5. 1981 (I izreka). Na tej podlagi je razglasilo za dediča na podlagi oporoke za parc. št. 1 k. o. X zapustničinega mld. pravnuka B. B. (II/1 izreka), za dedinjo na podlagi zakona pa za vse ostalo premoženje, razen parc. št. 1 k. o. X, zapustničino hči C. C. (II/2 izreka). Po pravnomočnosti sklepa je odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vknjižbe (III izreka).

2Proti sklepu se pritožujejo hčerke zapustnice D. D., E. E., F. F. in G. G.. Izpodbijajo sklep o dedovanju v tistem delu, v katerem je sodišče (z izjemo parc. št. 1 k. o. X) za dedinjo vsega ostalega premoženja zapustnice razglasilo njeno hči C. C. Bistvo pritožbenih navedb je v trditvi, da so tudi pritožnice dedinje, ker niso sklenile sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ampak so se s podpisom na izročilni pogodbi le strinjale z izročitvijo ½ v pogodbi navedenih nepremičnin prevzemnikoma. Sklep je zato obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3Dedinja C.C. je odgovorila na pritožbo. Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da so se pritožnice odpovedale neuvedenemu dedovanju, ničesar ne morejo zahtevati po zapustnici, zato predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom o dedovanju za oporočnega dediča parc. št. 1 k. o. X razglasilo zapustničinega pravnuka (ta odločitev ni predmet pritožbe), za zakonito dedinjo preostalega premoženja zapustnice pa njeno hčerko C. C. Odločitev je oprlo na izjavo v izročilni pogodbi (točka V), ki pravi, da se navzoče hčerke izročevalcev (sedaj pritožnice) s pogodbo v celoti strinjajo, kakor tudi z določenimi dednimi odpravki, in po smrti izročevalcev ne bodo zahtevale od prevzemnikov dopolnitve nujnega deleža. Dopolnitev te izjave vsebuje zapisnik Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Krškem, R 81/81 z dne 13. 5. 1981, v katerem je zapisano, da se pritožnice strinjajo, da po smrti izročevalcev iz naslova dedovanja ne bodo ničesar več terjale. Pritožbeno stališče, da se pritožnice kot hčerke zapustnice s podpisom in overitvijo izročilne pogodbe pred sodiščem niso ničemur odpovedale, predvsem ne bodočemu dedovanju (137. člen Zakona o dedovanju; ZD), ni pravilno. Pogodba vsebuje, poleg odobritve izročitve nepremičnin, jasno izjavo dedinj o odpovedi neuvedenemu dedovanju. Pravne posledice sklenitve sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju med prednikom in njegovim potomcem so v tem, da se slednji ne upošteva pri ugotavljanju kroga k dedovanju vpoklicanih oseb in se šteje s tem, kot da je umrl pred prednikom.

6Vendar je potrebno v konkretni zadevi upoštevati, da je zapustnica po sklenjeni izročilni pogodbi, ki vsebuje tudi sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, napravila oporoko, v kateri je svoje preostalo premoženje (razen ene parcele pravniku) zapustila hčerki C. C. in zetu H. H., pod pogojem, da pritožnicam do razpisa zapuščinske obravnave izplačata vsaki po 3.000,00 EUR. Po večinskem stališču pravne teorije(1) in sodne prakse(2) prednik ni pogodbeno zavezan v tem pomenu, da tistemu, ki se je dedovanju vnaprej odpovedal, pozneje ne bi mogel več česa nakloniti(3). Kljub sklenitvi sporazuma o odpovedi dediščini torej lahko zapustnik potomcu na podlagi poznejše oporoke zapusti celotno ali le del premoženja. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da niso neveljavna tista oporočna razpolaganja, s katerimi je zapustnica naklonila premoženje hčerki in zetu pod pogojem, da pritožnicam izplačata v oporoki navedene denarne zneske in nadaljnja določila oporoke v primeru, če pritožnic ne bosta izplačala. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo prevelik poseg v pravico zapustnice do svobode testiranja.

7Zato je napačno materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da so neveljavna določila oporoke, s katerimi je zapustnica razpolagala s svojim premoženjem v korist pritožnic in ob upoštevanju odpovedi neuvedenemu dedovanju pride v poštev kot zakonita dedinja C. C. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi in sklep o dedovanju v izpodbijanem delu razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD), da v ponovljenem postopku zapuščinsko sodišče pri odločitvi upošteva v spornem delu določila zapustničine oporoke.

--------

Op. št. (1): Mag. Nina Scortegagna Kavčnik: Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, Ur. list RS, št. 2013, Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, Pravna praksa – 2009, št. 39, Odpoved neuvedenemu dedovanju, Pravna praksa – 2011, št. 28-29, dr. Anita Dolinšek, Pravna praksa – 2003, št. 45, dr. Karel Zupančič, Dedno pravo, ČZ Ur. list RS, 1991.

Op. št. (2): Sodba VS RS II Ips 217/2008, sklep VSL II Cp 781/2015.

Op. št. (3): Tako tudi Gavella, Nasljedno pravo, 1990 in Kreč – Pavič, Komentar Zakona o nasleđivanju 1964.