VSRS Sklep I Ips 61190/2012-199

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom začasno zavarovalo zahtevek za odvzem premoženjske koristi obdolženemu I. Z., s tem, da je prepovedalo izvršitev naloga Odvetniške pisarne M. B. d.o.o., da v njenem imenu M. B. ali A. L. ali komur koli drugemu po njunem pooblastilu, izplačilo, obremenitev ali kakšno drugo razpolaganje z denarnimi sredstvi v višini 72.707,75 EUR, ki so se dne 27. 1. 2014 nahajala na računu Okrožnega sodišča v Ljubljani št. ... Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je odvetnik M. B. iz Odvetniške pisarne M. B. d.o.o. vložil pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.

2Zoper pravnomočni sklep je odvetnik M. B. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in sicer zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Izpodbijani sklep naj bi bil nerazumljiv, nasprotuje sam sebi, v obrazložitvi pa niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi popolnoma nejasni in v precejšnji meri s seboj v nasprotju. Predlagal je, da se zahtevi ugodi.

3Po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP se sme zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti po končanem kazenskem postopku zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po prvem odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik.

4Ne glede na dejstvo, da je v obravnavani zadevi zahtevo za varstvo zakonitosti vložil odvetnik M. B. v lastnem imenu in torej ne gre za osebo, ki bi imela pravico vložiti to izredno pravno sredstvo po določbah ZKP, je treba ugotoviti, da niti po vsebini ne gre za tako odločbo, pri kateri bi bilo od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, in niti katerega od takih vprašanj zahteva sama ne uveljavlja.

5Zaradi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.