VSL sklep II Cp 1375/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1OZ izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi VL 140489/2012 z dne 26. 9. 2012 ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka.

2Zoper tako sodbo se pritožuje toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek; podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3V pritožbi toženec navaja, da ni izpodbijal vprašanja o obveznem članstvu, saj so mu znana stališča Ustavnega sodišča. Bistvene trditve toženca se nanašajo na vprašanje včlanitve toženca v združenje brez njegovega soglasja. Pri oceni ali je določena oseba pristopila v združenje, mora biti sodnik precej rigorozen. V sodobnih pravnih družbah se tudi v primeru obveznega članstva oseba, ki želi ali namerava opravljati določeno dejavnost, včlani na podlagi pristopne izjave, ki je v konkretnem primeru ni bilo. Dejstvo, da določena oseba noče biti članica nobenega združenja, ne more biti pogojeno z njeno izstopno izjavo. Avtomatični vpis, ki sledi določilu prvega odstavka 120. e člena ZFPPIPP predstavlja kršitev ustavne pravice svobodnega odločanja in kršitev ustavno varovane, t.i. negativne svobode združevanja. V takem primeru ima sodišče dve možnosti, ali da ustavno skladno razlaga zakonske določbe ali sproži postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec že v letu 2004 pridobil dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja prisilne poravnave, stečaja in likvidacije. S spremembami ZFPPIPP-c v letu 2010 je bila ustanovljena zbornica, ki je določila obvezno članstvo upravitelja v njej. Oseba pridobi položaj člana zbornice z vpisom v seznam upraviteljev. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da za dosedanje člane ni potrebna posebna pristopna izjava, temveč se šteje, da avtomatično postanejo člani po spremenjenem zakonu, s tem da imajo možnost, da jim članstvo preneha z izstopom oziroma izbrisom. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno citiralo določbe in prakso Ustavnega sodišča, da zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih oseb, da se svobodno združujejo. Z začasno zaustavitvijo imenovanja za upravitelja v novih zadevah, tožencu tudi po oceni pritožbenega sodišča, ni prenehalo članstvo v zbornici. Obveznost plačila članarine je določena z zakonom, višino pa je določila skupščina v višini 900,00 EUR letno. Obvezno članstvo v zbornici tudi prejšnjih upraviteljev je uvedel spremenjeni zakon tako, da ni potrebna posebna pristopna izjava za članstvo kot trdi toženec in neutemeljeno trdi, da so mu bile kršene človekove pravice. Če toženec ni želel biti več član zbornice upraviteljev, bi lahko podal posebno izstopno izjavo. Ali je zakon ustrezno urejal pravne posledice izbrisa in ali je pomanjkljiv ter ne ureja vseh vprašanj, ne more biti predmet odločanja v tem postopku. Avtomatični vpis brez pristopne izjave po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja kršitve ustavne pravice do svobodnega odločanja in kršitev svobode združevanja kot trdi toženec v pritožbi.

6Glede na navedeno je bilo pritožbo toženca zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).