VSL sklep I Ip 518/2015

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru delno ugodilo, sklep o zavarovanju delno razveljavilo za tiste izvršilne naslove, ki se nanašajo na prispevke in stroške za davčno izvršbo, obračunane za obdobje od vključno novembra 2012 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem delu je ugovor zavrnilo. Zavrnilo je tudi predlog upnice za povrnitev stroškov za odgovor na ugovor.

2Zoper sklep sta se pravočasno pritožili obe stranki.

3Upnica uveljavlja vse pritožbene razloge, opredeljene v prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Navaja sicer, da izpodbija sklep v celoti, vendar pa se pritožbeni predlog in obrazložitev nanašata na odločitev, ki ji ni v korist (delna ugoditev ugovoru v 1. točki in 2. točka izreka). Pritožbo utemeljuje z določbo 126.a člena ZDavP-2 in trdi, da je pogoj za uveljavljanje pravice iz te določbe, da davčni organ sam predlaga vpis zastavne pravice in vloži predlog za izvršbo na nepremičnini. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 3851/2012 z dne 5. 12. 2012. Opozarja tudi na sicer delno skladnost posameznih izvršilnih naslovov iz seznama v predmetni zadevi s tistimi iz seznama izvršilnih naslovov v zadevi In 1/2013, vendar pa glede na vsebino obrazložitve izpodbijanega sklepa opozarja na napačno navedbo v izreku: „od vključno novembra 2012“, namesto pravilno: „do vključno novembra 2012“. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Dolžnica v pritožbi izpodbija zavrnilni del 1. točke izreka sklepa in predlaga, da sodišče razveljavi sklep o zavarovanju v delu, ki se nanaša na ponovno zavarovanje terjatev od vključno 17. 7. 2009 do 16. 11. 2012.

5Pritožbi sta utemeljeni.

6Iz izreka sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugovoru ugodilo v delu, v katerem dolžnica izpodbija sklep o zavarovanju terjatev iz izvršilnih naslovov, ki se nanašajo na prispevke in stroške za davčno izvršbo, obračunane za obdobje od vključno novembra 2012 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa kot razlog za delno ugoditev ugovoru izhaja, da je upnica že pridobila hipoteko v zadevi In 1/2013 (v tej zadevi so bili predmet izterjave prispevki in stroški za davčno izvršbo, obračunani za obdobje do vključno 15. 11. 2012, kot izhaja iz upničinega odgovora na ugovor). Sodišče je v obrazložitvi sklepa zapisalo še, da je upnica navedla, da je predlagala zavarovanje tudi za nova obdobja, v katerih je obveznost zapadla do vključno 6. 10. 2013, ponovljeno je tudi besedilo iz izreka.

7Izpodbijani sklep je glede na navedeno obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je izrek v nasprotju z razlogi, ki so tudi v nasprotju sami s seboj in s podatki spisa. Navedene nepravilnosti (zamenjava besed „od“ in „do“) ne gre opredeliti kot pisne napake, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom v skladu s 328. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj bi se s takšno popravo poseglo v vsebino izreka, ki je ponovljena tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

8Višje sodišče je zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb postopka obema pritožbama ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpravi. Opozoriti pa je še treba, da je v izreku sklepa sicer dopustno pisno opredeliti, za katere terjatve se ugovoru delno ali v celoti ugodi (glede na obsežnost seznama izvršilnih naslovov), vendar pa mora biti izrek dovolj konkretiziran, da ne dopušča dileme, na katere terjatve se nanaša (vsaj z določno opredelitvijo izvršilnega naslova, v katerem so te terjatve opredeljene).

9Višje sodišče glede na upničino razlago določbe 126.a člena ZDavP-2 pojasnjuje, da je stališče v sklepu II Ip 3851/2012 zavzeto v primeru, ko ni bilo ugotovljeno, da bi upnica za zavarovanje terjatve, ki jo je izterjevala v tistem izvršilnem postopku, že pred vložitvijo predloga za izvršbo pridobila hipoteko na nepremičnini. Stališče torej ne pomeni, da predhodna pridobitev hipoteke z zaznambo sklepa o izvršbi izključuje uporabo 126.a člena ZDavP-2 in da bi morala upnica sama predlagati vpis zastavne pravice ter nato vložiti predlog za izvršbo na nepremičnini. V skladu s 126.a členom ZDavP-2 ne nastopi absolutno zastaranje davčne obveznosti (peti odstavek 126. člena ZDavP-2) v primeru, ko je bila terjatev najprej zavarovana s hipoteko na nepremičnini (lahko tudi na podlagi ohranjene hipoteke, pridobljene z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, v primeru ustavitve nepremičninske izvršbe, kot je bilo v zadevi In 1/2013), nato pa je v zakonsko določenem roku predlagana izvršba.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za nov sklep o ugovoru (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).