VSL vmesna sodba II Cp 2591/2014

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba z vmesno sodbo spremeni tako, da se ugotovi odškodninska odgovornost tožene stranke, glede odločitve o stroških postopka (II. točka izreka) pa se razveljavi in se zadeva zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka in stroških postopka vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine v višini 5.999,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 15. 12. 2012 dalje do plačila in za povračilo njegovih predpravdnih in pravdnih stroškov. Hkrati je odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki stroške postopka v višini 841,31 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da pnevmatsko kladivo, s katerim je bila tožniku povzročena obravnavana poškodba, predstavlja nevarno stvar in da je za nastalo škodo objektivno odškodninsko odgovorna zavarovanka tožene stranke. Na povečano nevarnost navedenega orodja po njenem mnenju kaže dejstvo, da se iz pnevmatskega kladiva z izjemno veliko silo sprožajo žičniki (žeblji), dimenzij 6 cm x 0,5 cm, ta sila pa je tako močna, da žeblji skupaj zbijejo deske, debeline 3 cm. Nadalje na povečano nevarnost kaže sam način poškodovanja tožnika in narava poškodbe, torej zabitje žeblja v telo in prebitje njegovih pljuč. Nazadnje pa je mogoče na povečano nevarnost sklepati tudi iz opozoril v Navodilu za uporabo pnevmatske pištole in v Dokumentu o varnost iz zdravja pri delu za delovno mesto mizar/embaler. Navedeno orodje že ob pravilni uporabi predstavlja povečano nevarnost za tistega, ki dela z njim, toliko bolj pa je to izrazito v obravnavanem primeru, ko je z orodjem delal neizkušen honorarni mlad delavec, zato mu je treba priznati pravno lastnost nevarne stvari. Po mnenju tožeče stranke pa v vsakem primeru delo z okvarjeno pnevmatsko pištolo predstavlja delo s povečano nevarnostjo. Podrejeno tožeča stranka zatrjuje krivdno odgovornost zavarovanke tožene stranke. Vztraja, da je tožnik policistu K. povedal, da pred nezgodo ni opazil, da bi bila pnevmatska pištola okvarjena, to pa je želel dokazati z zaslišanjem drugega policista, pri čemer je sodišče prve stopnje predlagani dokaz neutemeljeno zavrnilo. Tožeča stranka ob tem opozarja na razlike med lastnoročnimi zapiski policista Križana in zapisom v uradnem zaznamku o izjavi tožnika. Navaja tudi, da zavarovanka tožene stranke tožniku ni zagotovila varnih pogojev dela, torej neokvarjenega orodja in nadzora nad njegovim delom, poleg tega pa za tožnika preizkus praktične usposobljenosti na delovnem mestu embaler s pnevmatskim kladivom sploh ni bil opravljan, temveč je preizkus opravil le za delovno mesto skakalec, kar so potrdile tudi zaslišane priče. Tožena stranka prav tako ni dokazala, da je bil tožnik poučen, da mora okvaro orodja takoj javiti delodajalcu oziroma prenehati z delom, obenem pa ni dokazano, da bi tožnik kršil povprečno skrbnost, ki se na delu pričakuje od študenta.

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožnik v obravnavani zadevi od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi poškodbe na delu, ki jo je utrpel pri njeni zavarovanki. Nesporno je, da je do poškodbe prišlo dne 9. 10. 2012, ko je tožnik prvič delal na delovnem mestu s pnevmatskim kladivom, kjer je izdeloval zaboje iz desk. Tožnik se je pripognil, da bi vzel desko s kupa, med dvigovanjem pa je z desnim delom hrbta zadel ob pnevmatsko kladivo, ki se je samo sprožilo, in žičnik se mu je z vso silo zapičil v telo. Do sprožitve pnevmatskega kladiva je prišlo že ob samem dotiku orodja ob telo tožnika, čeprav je sicer za sprožitev potrebno najprej prisloniti kladivo ob podlago in šele nato stisniti stikalo (za delovanje kladiva morata biti kumulativno izpolnjena oba navedena pogoja). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vzrok za samodejno sprožitev kladiva ob dotiku s predmetom v samem stikalu, ki je bilo zablokirano.

6Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala tako na objektivni kot krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Sodišče prve stopnje je presodilo, da izpravno pnevmatsko kladivo ni nevarna stvar oziroma da delo z njim ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj ob pravilni uporabi ne predstavlja nobene nevarnosti za tistega, ki dela z njim. Do nenadzorovane izstrelitve žičnika iz izpravnega pnevmatskega kladiva ne bi moglo priti, saj je potrebno za izstrelitev žičnika najprej prisloniti kladivo ob podlago in nato še stisniti stikalo. Odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke je zato presojalo po pravilih o krivdni odgovornosti in ugotovilo, da zavarovanki tožene stranke ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, zaradi česar je tožbeni zahtevek zavrnilo.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna, saj je podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke. Obligacijski zakonik v drugem odstavku 131. člena določa, da se za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, odgovarja ne glede na krivdo. Sodišče prve stopnje je sicer presodilo, da zaradi samega načina delovanja pnevmatskega kladiva pri pravilno delujočem orodju ne bi moglo priti do nenadzorovane izstrelitve, zaradi česar pnevmatsko kladivo ne predstavlja nevarne stvari, vendar pri svoji presoji ni upoštevalo, da je do škodnega dogodka v obravnavanem primeru prišlo zaradi tega, ker pnevmatsko kladivo ni pravilno delovalo. Ugotovljeno je bilo namreč, da je bilo stikalo kladiva zablokirano, zaradi česar se je samodejno sprožilo že ob samem dotiku s predmetom. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v primeru, ko ima stvar napako, zaradi katere njena uporaba pomeni povečano škodno nevarnost, za nastalo škodo oškodovancu odgovarja njen imetnik, in sicer po splošnem pravilu o objektivni odgovornosti. Napaka je namreč vzrok, ki izvira iz same stvari.(1) V obravnavanem primeru je prav okvara pnevmatskega kladiva(2) povzročila, da je orodje že ob dotiku s kakršnimkoli predmetom vanj nenadzorovano in z izjemno veliko silo izstrelila žičnik večjih dimenzij, zaradi nastopa teh okoliščin pa je uporaba pnevmatskega kladiva zagotovo predstavljala povečano škodno nevarnost za tistega, ki je delal z njim. Pnevmatsko kladivo, s katerim se je poškodoval tožnik, je tako v danih okoliščinah predstavljalo nevarno stvar, navedeno dejstvo pa utemeljuje objektivno odgovornost zavarovanke tožene stranke in posledično odgovornost tožene stranke za nastalo škodo.

8Zaradi takšne materialnopravne ocene je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožeče stranke in z vmesno sodbo spremenilo izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča tako, da je ugotovilo obstoj temelja odškodninske odgovornosti tožene stranke (5. alinea prvega odstavka 358. člena v zvezi s 315. členom ZPP). Glede na navedeno je moralo pritožbeno sodišče razveljaviti odločitev o stroških postopka in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, saj zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka po temelju ni ugotavljalo dejstev v zvezi z višino odškodnine (355. člen ZPP).

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom četrtega odstavka 165. člena ZPP.

-------

(1) Prim. N. Plavšak, Obligacijsko pravo splošni del, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 584.

(2) Za katero ni bilo ugotovljeno, da bi bila posledica napačne uporabe orodja s strani tožnika.