VSRS Sklep X Ips 178/2015

Revizija se zavrže.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožena stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo.

Glede dovoljenosti

revizije uveljavlja obstoj razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi tožeče stranke ugodilo tako, da je ugotovilo, da je odločba Komisije za prošnje in pritožbe v prijavnem postopku Univerze v Mariboru, št. 443-MK/62624-1-2059 z dne 26. 6. 2013, v zvezi z odločbo Komisije za pritožbe študentov Univerze v Mariboru, št. O 140/2013-526 NP z dne 20. 8. 2013, nezakonita. Prvostopenjski organ prošnji tožeče stranke za dodelitev statusa kandidata s posebnimi potrebami v prijavno-sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik dodiplomskega študija v študijskem letu 2013/2014 ni ugodil, drugostopenjski organ pa je pritožbo tožeče stranke zavrnil.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6Revidentka navaja, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, saj tožeče stranke ne more več obravnavati v prijavno-sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik dodiplomskega študija v študijskem letu 2013/2014. Prav tako tožeče stranke ni mogoče obravnavati v prijavno-sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik dodiplomskega študija v študijskem letu 2015/2016, ker se tožeča stranka ni prijavila.

7Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s svojimi navedbami ni izkazala obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve, saj ni natančno in konkretno navedla, kakšne posledice naj bi zanjo zaradi nemožnosti obravnavanja tožeče stranke sploh nastale. Poleg tega ni navedla (niti izkazala), zakaj naj bi bile te posledice zanjo zelo hude. Vrhovno sodišče poudarja, da neposredni učinki izpodbijanih odločitev sami po sebi še ne zadostujejo za utemeljitev zelo hudih posledic teh odločitev. Zelo hude posledice za stranko je treba posebej izkazati, česar pa revidentka v obravnavanem primeru ni storila.

8Ker revidentka ni izkazala pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.