VSC sklep II Kp 19398/2014

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Odvetnica A. A. je dolžna plačati sodno takso.

1Z v uvodu navedenim sklepom je sodnik za mladoletnike Okrožnega sodišča v Celju sklenil, da se A. A., odvetnici iz Odvetniške družbe A. prizna nagrada in potrebni izdatki za zagovor st. mld. J. G. v skupnem znesku 296,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku 30 dni od izstavitve računa, v presežku pa se predlog zagovornice zavrne kot neutemeljen. Odločeno je bilo še, da bo po pravnomočnosti sklepa navedeni znesek nakazan na transakcijski račun odvetniške družbe, najkasneje 30. dan po prejemu njenega računa.

2Proti temu sklepu se je pritožila zagovornica st. mld. odvetnica A. A. iz pritožbenega razloga kršitve materialnega prava. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se priznajo zagovornici tudi tisti priglašeni stroški, ki jih je sodišče prve stopnje v predmetnem sklepu zavrnilo (v znesku 73,30 EUR).

3Pritožba ni utemeljena.

4Podatki spisa potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila odvetnica A. A.iz Odvetniške družbe A. s sklepom predsednika Okrožnega sodišča v Celju z dne 12. 5. 2014 postavljena za zagovornico st. mld. J. G. To vlog je vršila vse do izdaje sklepa Okrožnega sodišča v Celju I Kmp 19398/2014 z dne 27. 1. 2015, s katerim je bil pripravljalni postopek tudi za navedenega st. mld., ustavljen. S sklepom je bilo odločeno tudi, da po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki mladoletnikov ter nagrada in potrebni izdatki njihovih zagovornikov, proračun. Po tej odločitvi je odvetnica A. A. dne 23. 2. 2015 pri Okrožnem sodišču v Celju vložila vlogo, s katero je priglasila stroške zagovora po tar. št. 4100 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v višini 90,00 EUR, po tar. št. 4102 navedenega zakona v višini 75,00 EUR ter povračilo materialnih stroškov - fotokopiranje listin iz spisa po računu Okrožnega sodišča v Celju št. 3884 z dne 28. 5. 2014 v višini 151,60 EUR, vse skupaj z 22 % DDV.

5Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa je sodnik za mladoletnike zagovornici priznal predlagano nagrado po navedenih tarifnih številkah ZOdvT v skupni višini 165,00 EUR, ni pa ji v celoti priznal izdatkov za fotokopiranje spisa, saj jih je od predlaganih 151,60 EUR priznal le 78,30 EUR, tako, da nagrada in potrebni stroški povečani za DDV, katere je priznal znašajo skupaj 296,83 EUR. Kot rečeno se zagovornica z znižanjem priznanega zneska potrebnih izdatkov za fotokopiranje spisa ne strinja, saj meni, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na napačna določila materialnega prava.

6V zvezi s trditvijo pritožnice je potrebno kot prvo opozoriti na dejstvo, da določila 128. člena ZKP dovoljujejo zagovorniku ne le pregled, ampak tudi pripis kazenskega spisa. Pod slednje spada tudi fotokopiranje delov ali celotnega spisa, česar sodišče samo ni dolžno storiti. Fotokopiranje se izvrši le v obsegu in zahtevo stranke na način določen v Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), kar pomeni, da upravičenec kateri poda zahtevo vnaprej plača sodno takso, kar velja tudi za zagovornike postavljene po uradni dolžnosti (glej 13. točko Komentarja k 128. členu ZKP mag. Štefana Horvata GV Založba-2004). Na takšno zahtevo po fotokopiranju spisa (list. št. 358 spisa) je bila zagovornica (list. št. 359 spisa) pozvana, da plača sodno takso, odmerjeno po tar. št. 10103 tarifnega dela ZST-1 v skupnem znesku 151,60 EUR, kot izhaja iz računa na list. št. 549 spisa za 758 kopij po pravilno odmerjeni ceni 0,20 EUR za komad.

7V zvezi s tem za zagovornico nastalim stroškom je v dani situaciji, ko zahteva njegovo plačilo v celoti potrebno ugotoviti, ali gre v smislu določil prvega odstavka 96. člena ZKP za njene potrebne izdatke. Pritožnica sedaj v pritožbi trdi, da gre za takšne izdatke, saj se je morala kot zagovornica st. mld. po uradni dolžnosti na ustrezen način seznaniti z vsemi listinami spisa. Sodišče druge stopnje ne deli njenega mnenja. Ni mogoče spregledati, da je zagovornica zahtevala fotokopiranje celotnega spisa, kar 758 strani. To zagotovo ni bilo potrebno za to, da bi mogla pripraviti učinkovito obrambo st. mld., katerega je zagovarjala. Pregled spisa pokaže, da je večina tega takšnega, da bi za dosego navedenega cilja zadoščalo že to, da bi si zagovornica spis zgolj pregledala. Fotokopiranje oziroma prepis spisa bi bil morda potreben le v manjšem obsegu, kar v danem primeru ni bilo objektivno ugotovljeno. Tega pa po presoji sodišča druge stopnje ni potrebno posebej ugotavljati. Sodišče prve stopnje je del stroškov za kopiranje priznalo, po presoji sodišča druge stopnje celo v previsokem znesku. Tega pa zaradi narave pritožbe v škodo odvetnice ni mogoče spreminjati. Pritožnica ima namreč prav, da stroškov fotokopiranja v danem primeru sodišče prve stopnje ne bi smelo odmerjati po tar. št. 6000 ZOdvT, saj se po tej vrednotijo tisti stroški, ki jih stranki zaračuna odvetnik, kadar zanjo izdela fotokopije listin. V obravnavanem primeru pa ne gre za takšne fotokopije.

8Glede na povedano pritožbi ni bilo mogoče ugoditi, ampak jo je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti.

9Odvetnica s pritožbo ni uspela, zato mora plačati sodno takso. Višino te ji bo odmerilo sodišče prve stopnje s posebnim nalogom, skladno s tarifnim delom ZST-1.