VSRS Sklep II Kr 51967/2014-808

Obdolženemu H. L. se podaljša pripor iz pripornega razloga po 2. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku še za 3 (tri) mesece, to je do 25. 11. 2015.

1Pred Okrožnim sodiščem v Krškem teče zoper obdolžene H. L. in soobdolžence preiskava, in sicer zoper obdolženega L. zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po petem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zoper ostale obdolžence pa zaradi pomoči pri kaznivem dejanju prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po petem in šestem odstavku 308. člena v zvezi z 38. členom KZ-1. Obdolženi H. L. je v priporu iz pripornega razloga po 2. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) od 26. 5. 2015 od 17.40 ure dalje. Pripor je bil obdolžencu podaljšan s sklepom senata Okrožnega sodišča v Krškem I Ks 51967/2014 z dne 23. 6. 2015, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 51967/2014 z dne 7. 7. 2015 do 25. 8. 2015.

2Državni tožilec je na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena ZKP predlagal, da se obdolžencu podaljša pripor še za tri mesece iz pripornega razloga po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, saj preiskave iz objektivnih razlogov še ni bilo mogoče končati. V predlogu navaja, da obstaja zakonska podlaga za pripor to je utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, kar izhaja iz sklepa o preiskavi. Utemeljuje, da pri obdolžencu še vedno obstaja konkretna nevarnost vplivanja na priče. Poudarja, da je obdolženec že s konkretnimi ravnanji vplival na pričo N. D. takoj po tem, ko je bil izpuščen iz pridržanja. Soobdolženi N. D. je dal navodila, kako naj izpoveduje pred sodiščem ter ji naročil, naj tudi trem drugim soobdolženkam da navodila, kako naj izpovedujejo. Poudarja, da iz do sedaj zbranih dokazov in podatkov izhaja, da je bil obdolženec v stanem telefonskem kontaktu z ženini - tujci, da ve kje se nahajajo, da je organiziral in koordiniral celotno početje, jih povezoval z nevestami v Sloveniji ter tudi po sklenitvi zakonskih zvez koordiniral njihova srečanja zaradi podaljševanja dovoljenj za začasno bivanje ali pa organiziral prevoze nevest v Nemčijo k tujcem, če je bilo potrebno urejanje začasnega prebivanja v tujini. V večini primerov naj bi obdolženec tudi preskrbel priče na porokah in preživljalce, ki so s tujci sklepali sporazume o preživljanju, da so lahko pridobili začasna dovoljenja. Meni, da bi obdolženec tako glede na opisane povezave lahko na prostosti hitro prišel v stik s posamezniki, ki do sedaj še niso bili zaslišani v tem postopku ter ob že izkazanem vplivanju, na osebe, ki jih je potrebno zaslišati kot priče, tudi vplival. V preiskavi bo potrebno zaslišati kot priče še enajst tujcev - ženinov, ki se do sedaj na vabila sodišča niso odzvali, ali pa jih sodišče ni moglo vročiti vabila na znane naslove, pri čemer se večina teh prič nahaja v Nemčiji in bo tako verjetno potrebno tudi zaprosilo za zaslišanje preko video konference. Potrebno bo zaslišati tudi priče na porokah in še nekaj preživljalcev, ki so sklenili sporazume o preživljanju s tujci. Zato meni, da je realen rok za končanje preiskave tri mesece za kolikor predlaga podaljšanje pripora.

3Preiskovalna sodnica je skladno z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP pojasnila, da je sklep o preiskavi v delu, ki se nanaša na obdolženega L. pravnomočen. Pojasnjuje, da preiskava še ni končana, saj še ni uspela zaslišati vseh predlaganih prič. Priče se nahajajo v tujini, ali pa nekaterim pričam tudi s pomočjo vročevalca na ozemlju Republike Slovenije ni bilo mogoče vročiti vabil na zaslišanje, ali pa so svoj izostanek po uspešni vročitvi opravičile. Ocenjuje, da bo uspela opraviti potrebna procesna dejanja in s tem zaključiti preiskavo v roku približno dveh mesecev.

4O predlogu državne tožilke se je izjavil obdolženčev zagovornik. Predlogu za podaljšanje pripora nasprotuje. Ocenjuje, da priporni razlog po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP ni podan. Navaja, da N. D. na zaslišanju pri preiskovalni sodnici ni potrdila navedb iz uradnega zaznamka o razgovoru s policisti. Iz njenega pričanja je mogoče razbrati, da je bilo celotno ravnanje policistov, ki so bili v kontaktu z njo, usmerjeno k temu, da se doseže odreditev pripora zoper obdolženca ter da je eden izmed policistov dogajanje v lokalu priredil tako, da iz uradnega zaznamka izhaja, kot da bi obdolženi vplival na N. D. glede pričanja. Preiskovalna sodnica mora zaslišati še eno izmed obdolženk, to je Ž. K. ter osem tujcev, ki so sklepali poroke. Neutemeljeno je sklepanje, da bi obdolženi vplival na Ž. K., saj je sodišče ni uspelo dobiti kljub iskanju. Ob dosedanjem zaslišanju prič, to je tujcev pa je tudi neutemeljeno sklepanje, da bi obdolženi lahko kakorkoli vplival na tiste, ki še niso bili zaslišani. Obdolženi je v priporu tudi že tri mesece in podaljšanje pripora je neutemeljeno tudi iz načela sorazmernosti glede na očitke v sklepu o uvedbi preiskave.

5Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je po zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, podaljšati pripor še za tri mesece. Zoper obdolženca je uvedena preiskava zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje po petem in šestem odstavku 308. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od enega do osmih let. Zato je formalni pogoj za podaljšanje pogoja izpolnjen.

6Odločanje o podaljšanju pripora obsega presojo, ali so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je obdolženi storil določeno kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7Utemeljen sum, da je obdolženi storil kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje po petem in šestem 308. člena KZ-1, je ugotovljen in obrazložen v sklepu o preiskavi, na katerega se sklicuje državni tožilec v predlogu za podaljšanje pripora. Dosedanji potek preiskave in izvedeni dokazi utemeljenosti suma niso omajali.

8Nespremenjene so tudi okoliščine, na podlagi katerih je ugotovljen priporni razlog koluzijske nevarnosti po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Ta priporni razlog je podan, če je izkazana upravičena bojazen, da bo obdolženec uničil sledove kaznivega dejanja, ali če posebne okoliščine kažejo, da bo oviral potek kazenskega postopka s tem, da bo vplival na priče, udeležence ali prikrivalce. Strinjati se je mogoče z državnim tožilcem, da pri obdolžencu obstajajo konkretne okoliščine, ki kažejo na nevarnost vplivanja na priče. Državni tožilec utemeljeno navaja podatke in dokaze, ki utrjujejo sklep, da so podane tiste posebne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec že izkazal aktivnost v smeri vplivanja oziroma začetka vplivanja na udeležence v postopku in da obstaja realna podlaga za sklepanje, da bo v bodoče vplival na priče in na tak način oviral potek kazenskega postopka. V sklepu o preiskavi, kar tudi poudarja državni tožilec, je ugotovljeno, da naj bi bil obdolženi povezan tako s soobdolženkami kot tistimi, ki jih je še potrebno zaslišati kot priče. Da možnost vplivanja obstaja utemeljeno opozarja državni tožilec z navedbo o ravnanju obdolženca, ko je bil dne 25. 5. izpuščen iz pridržanja. Takrat naj bi se obdolženec oglasil v lokalu pri soobdolženi N. D., jo spraševal o vsebini njene izjave podane na policiji ter ji nato naročil kako naj ravna v prihodnje, pri podajanju izjav oziroma izpovedb in da naj pred sodiščem to svojo izjavo prekliče. Prav tako ji je naročil oziroma ji dajal navodila kaj naj pove drugim udeleženkam L. S., N. K. in K. S. Navedeno izhaja iz zagovora obdolžene N. D. pred preiskovalno sodnico, kar pravilno poudarja državni tožilec. Vse navedeno pa pomeni ugotovitev posebnih okoliščin, ki kažejo, da bi obdolženi vplival na priče v primeru, če bi bil na prostosti. Obstajajo torej konkretne okoliščine, ki izhajajo iz ravnanja obdolženca, na podlagi katerih je mogoč sklep, da obstaja nevarnost, da bi vplival na priče, in na tak način oviral potek postopka. Po navedenem so tudi neutemeljene navedbe zagovornika, da obdolženi ni vplival na N. D. Kot sta pojasnili že sodišči prve in druge stopnje na smiselno enake zagovornikove navedbe ne drži, da N. D. ne bi potrdila na zaslišanju pri preiskovalni sodnici svojih navedb iz uradnega zaznamka, saj je, kot je pojasnilo že sodišče druge stopnje v sklepu z dne 7. 7. 2015, N. D. izrecno na zaslišanju pri preiskovalni sodnici potrdila izjavo, ki jo je dala policistom. Ker obstajajo tudi konkretne okoliščine na podlagi katerih je mogoč sklep o nevarnosti vplivanja na priče, zagovornikove navedbe, da obdolženi nima možnosti vplivanja na soobdolženo Ž. K. in na priče, ki do sedaj še niso bile zaslišane, teh ugotovitev ne morejo izpodbiti. Navedbe zagovornika predstavljajo le nestrinjanje s presojo, da je priporni razlog podan in zato z njimi ne more uspeti.

9Pripor iz pripornega razloga po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP je tako ukrep, ki je neogiben za potek postopka, saj drugače ni mogoče zagotoviti nemotenega poteka postopka, in je zato tudi v sorazmerju s ciljem, ki ga zasleduje.

10Vrhovno sodišče je po navedenem ugodilo predlogu državnega tožilca ter podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP obdolženemu H. L. Pripor je podaljšalo še za tri mesece. Potreben je namreč določen čas za izvedbo dokazov, ki jih navaja državni tožilec in ki jih bo potrebno verjetno izvesti tudi v okviru mednarodne pravne pomoči z zaslišanjem nekaterih prič v Republiki Nemčiji. Prav tako je potreben določen čas, da bo po zaključku preiskave lahko državni tožilec sprejel eno izmed odločitev, predvidenih v drugem odstavku 184. člena ZKP. Sodišče mora pri trajanju pripora v preiskavi presojati, ali je trajanje v skladu s pravico obdolženca do sojenja v razumnem roku. V obravnavanem primeru Vrhovno sodišče, upoštevaje obsežnost zadeve ter obseg procesnih dejanj, ki jih je potrebno izvesti, ugotavlja, da je podaljšanje pripora za tri mesece razumen rok, in da pravica obdolženca do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni kršena. Po navedenem je tudi zagovornikovo navajanje, da je podaljšanje pripora za tri mesece obdolžencu nesorazmeren ukrep neutemeljeno.