VSL sodba IV Cp 411/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi razsodilo, da je dolžan tožnik za preživljanje mladoletne hčerke U. za čas od dneva vložitve tožbe 21. 2. 2014 do 30. 6. 2014 plačevati mesečno preživnino v višini 250,00 EUR; od 1. 7. 2014 dalje pa v višini 170,00 EUR mesečno. Kar je toženka v nasprotni tožbi zahtevala več oziroma drugače, je zavrnilo ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni in mu določi preživninsko obveznost v višini 150,00 EUR, toženki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje tako pri ugotavljanju višine mesečnih potreb otroka kot tudi pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti staršev oziroma porazdelitvi bremena med njiju. Mesečne potrebe so ugotovljene v previsokem znesku, čeprav jih je sodišče prve stopnje korigiralo, vendar ne dovolj, da bi ustrezale povprečni in običajni porabi za takšno starost. Izpostavlja stroške prehrane, ki so tako za čas, ko je bila hčerka v varstvu, kot tudi po 1. 7. 2014 ocenjeni previsoko. Meni, da so stroški prehrane v času, ko je hčerka še bila v varstvu, realno znašali 50,00 EUR, sedaj pa znašajo 80,00 EUR. Ocena mesečnih potreb za obleko in obutev, ki jo je sodišče prve stopnje ugotovilo v višini 50,00 EUR mesečno, je previsoka. Te potrebe po oceni pritožnika znašajo 30,00 EUR mesečno. Pretiran je tudi znesek 20,00 EUR za igrače, saj otroku ni mogoče kupovati igrač neomejeno, kadar si jih zaželi. Meni, da zadostuje 10,00 EUR mesečno. Izpostavlja stroške osebne higiene in stanovanjske stroške. Meni, da bi za prve stroške zadoščal znesek 10,00 EUR mesečno, stanovanjske stroške pa ocenjuje na 50,00 EUR mesečno. Realne mesečne potrebe v času, ko je bila hčerka v varstvu, tako znašajo 330,00 EUR; sedaj, ko varstva ne koristi, pa so za 150,00 EUR nižje, zato ocenjuje, da je za celotno obdobje primerna preživnina v višini150,00 EUR mesečno. Opozarja, da je sodišče napačno ugotovilo dohodke toženke, saj ne prejema samo nadomestila za bolniški stalež, ampak tudi ostale dohodke, kot izhajajo iz obvestila delodajalca K. d. d. v letu 2014, in izkazujejo dohodek v višini 965,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje bi ob pravilni porazdelitvi preživninske obveznosti med oba starša glede na njune zmožnosti in v skladu z določili Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih moralo določiti preživnino v višini 150,00 EUR mesečno.

3Pritožba je bila vročen toženki (tožnici po nasprotni tožbi), ki pa odgovora nanjo ni podala.

4Pritožba ni utemeljena.

5Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravico in dolžnost, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti.

6Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo materialnopravno podlago svoje odločbe in je določbe 123., 129. in 129. a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(2) pravilno uporabilo. Po izvedenem dokaznem postopku je na eni strani ocenilo povprečne mesečne stroške za preživljanje mladoletne hčerke, na drugi pa premoženjsko stanje in dohodke ter druge pridobitne zmožnosti tožnika in toženke. Na podlagi navedenega je utemeljeno zaključilo, da je tožnik (toženec po nasprotni tožbi) dolžan k preživljanju hčerke prispevati 250,00 EUR mesečno za čas, ko je bila hčerka v varstvu, od 1. 7. 2014 dalje pa 170,00 EUR mesečno. Dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sodišče pa tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

7Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, izobraževanja, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Oceno o teh potrebah je sodišče prve stopnje podalo na podlagi konkretno predstavljenih stroškov. Potrebe mladoletne hčerke so bile realno ocenjene. Sodišče je podlago našlo v podanih trditvah ter izpovedbah pravdnih strank. Strošek iz naslova nakupa oblačil in obutve je ocenjen povsem realno – glede na starost mladoletne hčerke in njene potrebe. Ocena teh stroškov tudi ne odstopa od povprečja in je povsem primerna starosti otroka. Ocenjeni strošek tudi ni tako visok, da ga tožnik ne bi mogel nositi. Enako velja glede zneska v višini 20,00 EUR, ki ga je sodišče priznalo iz naslova postavke za osebno higieno. Znesek 20,00 EUR mesečno je povsem ustrezen. Glede na to, da sodišče ni posebej priznalo stroškov iz naslova čistil in pralnih praškov, pa mora pokrivati tudi te potrebe.

8Pritožba zmotno meni, da je znesek v višini 20,00 EUR namenjen izključno nakupu igrač. Ta znesek namreč pokriva večjo paleto stroškov, ki sodijo v okvir razvedrila, in so tudi potrebni za osebnostni razvoj otroka, kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje. V ta okvir sodijo stroški v zvezi z predstavami, otroškimi zabavami, igračami, raznimi didaktičnimi pripomočki, itd. Predmetni strošek tako ne pokriva izključno nakupa igrač, marveč služi širšim otrokovim potrebam v zvezi z razvedrilom, ter je po oceni pritožbenega sodišča povsem realen in primeren otrokovi starosti.

9Nerazumljiv je pritožbeni očitek o pretirani oceni stanovanjskih stroškov, saj je tožnik v svoji izpovedbi celo sam potrdil, da znašajo toženkini režijski stroški toliko kot njegovi - približno 150,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je te stroške razdelilo na polovico in v okviru potreb mladoletne hčerke upoštevalo znesek 70,00 EUR. Za takšno ceno je imelo podlago v toženkini izpovedbi, ki je stanovanjske stroške prav tako ocenila na 150,00 – 170,00 EUR mesečno, nato pa še podrobneje pojasnila, da znašajo računi za elektriko 40,00 – 50,00 EUR, preostale stroške pa si delita z bratom (ta živi z družino v drugi etaži hiše) na pol. Njen prispevek pa znaša od 100,00 - 120,00 EUR mesečno. Navedeno daje zadostno podlago za oceno stanovanjskih stroškov, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje; še posebej ob dejstvu, da je stroške v znesku 150,00 EUR mesečno potrdil tudi tožnik, v pritožbi pa ni navedel nobenega utemeljenega razloga, ki bi vzbudil dvom v oceno sodišča prve stopnje.

10Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da so potrebe iz naslova prehrane ocenjene razmeroma visoko, še posebej, ker gre za majhnega otroka. Vendar pa je ob upoštevanju skupno ugotovljenih mesečnih potreb, ki jih je sodišče za čas do 30. 6. 2014 ocenilo v znesku 420,00 EUR mesečno, po 1. 7. 2014 pa 280,00 EUR mesečno – nižje so zato, ker mladoletna hčerka ne obiskuje več varstva – ocenjeni znesek povsem sprejemljiv. Otrokove potrebe je treba upoštevati kot celoto – pri ugotavljanju potreb namreč ne gre za natančen matematični izračun, marveč za oceno. Potrebe mladoletne hčerke v času, ko je bila v varstvu, so ocenjene povsem realno – so sicer nekoliko višje zaradi stroška varstva. Enako velja tudi glede potreb mladoletne hčerke po 1. 7. 2014, ko varstva ne obiskuje več, sodišče pa je njene mesečne potrebe ocenilo na 280,00 EUR. Gre za povsem realno, sprejemljivo in argumentirano oceno potreb. Ob bok potrebam pa morajo biti postavljene tudi zmožnosti preživninskih zavezancev, kar je prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi tudi storilo. Tožnikovi dohodki, ki jih je sodišče na podlagi predloženih listin ugotovilo v neto znesku 1.100,00 EUR oz. 1.500,00 EUR, če se upošteva še znesek za prehrano in stroške prevoza, ter dodatnih 300,00 EUR regresa, omogočajo pokrivanje ocenjenih potreb mladoletne hčerke v deležu, kot ga je določilo sodišče.

11Pritožba zmotno očita sodišču prve stopnje, da ni ugotavljalo vseh toženkinih dohodkov. Iz točke 18 obrazložitve jasno izhaja, da je sodišče upoštevalo njeno neto plačo v višini 780,00 EUR. Opozorilo je, da vključno s preostalimi prejemki njen dohodek znaša 965,00 EUR, nato pa je izpostavilo, da toženka od meseca avgusta 2014 prejema 640,00 EUR zaradi koriščenja bolniškega staleža.

12Ob upoštevanju dohodkov pravdnih strank in nespornem dejstvu, da so tožnikovi dohodki precej višji, je povsem na mestu odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik pokriva 60 % otrokovih potreb, kar pomeni, da je dolžan od vložitve tožbe pa do 30. 6. 2014, ko je bila hčerka v varstvu, plačevati preživnino v višini 250,00 EUR mesečno; od 1. 7. 2014 dalje pa v višini 170,00 EUR mesečno. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da je mladoletna hčerka zaupana v varstvo in vzgojo toženki; le-ta je na ta način aktivneje vključena v njeno vzgojo, kar pa se ne da materialno ovrednotiti, zato je prav, da nosi manjši delež pri pokrivanju stroškov preživljanja.

13Ker niso podani pritožbeni razlogi, ki jih tožnik uveljavlja v pritožbi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona). Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP

(2) Ur. l. SRS, št. 15/1976 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZZZDR