VSL sklep Cst 458/2015, Cst 477/2015

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 4. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje (v izpodbijani 2. in 3. točki izreka) potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom: T. d. o. o (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo M. Š. (2. točka izreka). Ugotovilo je, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijsko oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Stečajna pisarna, stečajni upravitelj, matična številka: 00000 (3. točka izreka). Postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki teče nad dolžnikom pod opr. št. St 1963/2015, je ustavilo (4. točka izreka).

2Dolžnik je pravočasno vložil pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki teče nad dolžnikom pod opr. št. St 1963/2015 in pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St 1387/2015. Pritožuje se zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbama ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, ki ga je izdalo pod opr. št. St 1387/2015, odločilo tudi o ustavitvi postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki teče nad dolžnikom pod opr. št. St 1963/2015. Zato je pritožbeno sodišče obravnavalo obe pritožbi skupno.

4Pritožbi sta delno utemeljeni.

5Sodišče prve stopnje je začelo stečajni postopek nad dolžnikom, ker je zaključilo, da dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave in začetkom le-tega ni opravičil odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad njim. Zato je štelo, da je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 238. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), to je neizpodbojna domneva, da je dolžnik insolventen. Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno.

6V prvem odstavku 238. člena ZFPPIPP je sicer res določeno, da dolžnik lahko opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka bodisi z vložitvijo predloga za prisilno poravnavo bodisi na način, da sodišču predloži dokaze, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, zaradi česar je odpravil svojo insolventnost. Vendar pa je sodna praksa že izoblikovala stališče, da lahko dolžnik opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da do poteka dvomesečnega roka vloži predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave (prim. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani Cst 248/2014, Cst 278/2015, Cst 187/2014, Cst 333/2014, Cst 97/2015). Namen postopka poenostavljene prisilne poravnave je namreč enak kot namen postopka redne prisilne poravnave, to je, da se omogoči dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben. Sodišče prve stopnje je torej zmotno zaključilo, da dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad njim, ki je bil že začet, ni opravičil odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad njim, in zato neutemeljeno začelo stečajni postopek nad dolžnikom, na podlagi ugotovitve, da obstoji neizpodbojna domneva o dolžnikovi insolventnosti iz drugega odstavka 238. člena ZFPPIPP.

7Zato je tudi nepravilna odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki teče nad dolžnikom pod opr. št. St 1963/2015, ki ga je sodišče prve stopnje ustavilo zgolj iz razloga začetega stečajnega postopka nad dolžnikom.

8Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbama delno ugodilo in izpodbijani sklep v 1. in 4. točki izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v tem obsegu v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9V preostalem delu, to je glede odločitve o imenovanju upravitelja (2. in 3. točka izreka) pa je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ker je ugotovilo, da s sklepom o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sodišče prve stopnje ni imenovalo upravitelja (ki bi nadzoroval poslovanje dolžnika), kar bi moralo v skladu z določbo drugega odstavka 237.a člena ZFPPIPP. S tem je pritožbeno sodišče odpravilo ugotovljeno pomanjkljivost.

10Sodišče prve stopnje bo, upoštevaje zgoraj navedeno in glede na to, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 371/2015 z dne 1. julija 2015 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave St 1963/2015 z dne 6. 5. 2015 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek z navodili, da obravnava pritožbene trditve v zvezi z neizpolnjevanjem pogojev za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, zlasti trditve, ki jih je pritožnica podala v smeri zatrjevane zlorabe pravic, moralo najprej obravnavati te trditve, nato pa ponovno odločiti o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.