VSL sklep II Cp 3017/2014

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo plačilni nalog z dne 9. 7. 2014 (I. točka izreka), odločilo, da se tožnika delno oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, in sicer za znesek 2.756 EUR (II. točka izreka), da se, kar iz naslova taksne oprostitve zahteva več, zavrne (III. točka izreka) in da je tožnik dolžan plačati sodno takso v znesku 25 EUR (IV. točka izreka).

2Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep trdi, da je napačen zaključek sklepa, da je sposoben plačati 25 EUR sodne takse, ne da bi s tem ogrozil svoje preživljanje. Navaja, da je na prestajanju kazni zapora, da nima dohodkov in da do socialne pomoči zaradi prestajanja zaporne kazni ni upravičen. Glede na to ni jasno, na čem temelji zaključek, da bo zmogel plačilo sodne takse. Predlaga, naj se ga oprosti plačila sodne takse v celoti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, oziroma če bi bila v primeru podaje vloge do denarne socialne pomoči upravičena (prvi odstavek 11. člena ZST-1 in odločba US RS U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014, Uradni list RS, št. 58/14). S sklepom U-I-191/14 z dne 25. 9. 2014 (Uradni list RS, št. 72/14) je Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje prvega odstavka 11. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, pa bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči po prejšnjem odstavku, delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Obročno plačilo sodne takse se po tretjem odstavku istega člena ZST-1 dovoli, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

5Stališče izpodbijanega sklepa, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse, ker tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, temelji na veljavnem zakonu. Za pravilnost odločitve o neizpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila sodne takse pa ni pomemben niti v odločbi US RS U-I-191/14 (s strani vlagatelja zahteve) izražen dvom o ustavni skladnosti zakona, ki pogoje za oprostitev plačila sodne takse veže na izpolnjenost pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči in s tem zvišuje prag, ki ga je sodna praksa opredelila z napolnitvijo standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.

6Pritožnik je v izjavi o premoženjskem stanju resda navedel, da ne prejema dohodkov niti nima drugega premoženja. Ne glede na to se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom izpodbijanega sklepa, da njegov položaj ne utemeljuje oprostitve celotnega plačila sodne takse. Obsojenci imajo namreč na podlagi zakona možnost delati proti plačilu, zavod za prestajanje kazni pa jim je delo v okviru možnosti dolžan zagotoviti (15. in 54. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij). Pritožnik ne zatrjuje, da take možnosti ne bi imel. Glede na to, da je – kot je navedel tudi sam – za zagotovitev njegovih osnovnih življenjskih potreb poskrbljeno v okviru zavoda, ima možnost pridobiti denarna sredstva, ki jih lahko nameni za druge potrebe.

7Glede na to, da je od vložitve tožbe, ko je nastala obveznost plačila sodne takse, do izdaje izpodbijanega sklepa poteklo deset mesecev, rok za plačilo pa bo pričel teči šele z vročitvijo te odločitve, in glede na nizko odmerjeni znesek sodne takse tudi niso podani pogoji za obročno plačilo dolžne sodne takse. Z izvedbo postopka odločanja o predlogu za taksno oprostitev je pritožnik že dejansko dosegel odlog plačila za več kot eno leto.

8Po navedenem je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9Glede na nejasnost zapisa v IV. točka izreka izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče dodaja, naj sodišče prve stopnje pritožnika na primeren način pouči o tem, kdaj bo pričel teči rok za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji.