VSL sklep I Cp 1877/2015

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se delež „311/1000“ nadomesti z deležem „60/100“, delež „689/1000“ pa se nadomesti z deležem „40/100“.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Dedič J. K. krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Prvo sodišče je delno ugodilo izločitvenemu zahtevku dediča J. K. in iz zapuščine (prav: iz zapustnikovega premoženja) izločilo delež 311/1000 zapustnikovega stanovanja na naslovu ..., kot last dediča J. K, za preostali delež do 689/1000 pa je prvo sodišče odločilo, da sodi v zapuščino.

2Zoper sklep se pritožuje dedič J. K. (v nadaljevanju: pritožnik), ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da izločitvenemu zahtevku v celoti ugodi. Iz vsebine pritožbe izhaja, da pritožnik izpodbija zavrnilni del sklepa prvega sodišča. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča, ki je iz naslova plačila obratovalnih stroškov v znesku 11.458,74 EUR pritožniku priznalo le tretjino tega zneska. Pritožnik je uveljavljal plačevanje stroškov stanovanja in drugih življenjskih stroškov samo za tisti del, ki bi moral odpasti na starša. Pritožnik je plačeval vse stroške v celoti. Prvo sodišče se ni opredelilo do pritožnikovih navedb, da uveljavlja samo sorazmerni del stroškov, ki odpadejo na starša. V tem delu se sklepa ne da preizkusiti, zato gre za bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik je plačal celotno kupnino za stanovanje, ki sploh ne bi bilo predmet zapuščine, če pritožnik ne bi poravnal zapadlih obveznosti. Zato je neutemeljeno stališče sodišča, da pomoč materi ni upoštevna. Primerjanje tržne vrednosti z valorizacijo plačanih zneskov od dneva plačila do smrti zapustnika je nedopustno. Ni relevantno, kakšna je vrednost stanovanja danes, ampak za koliko je bilo stanovanje kupljeno ter kdo ga je plačal. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, da ni upoštevalo drugih zahtevkov. Pritožnik je v vlogi z dne 2. 3. 2015 podrobno pojasnil, v čem je njegova pomoč bistveno odstopala od običajne pomoči. Pritožnik je poudarjal, da znaša skupna vrednost njegovega prispevka v razmerju do zapuščine celotno vrednost stanovanja. Zato ni potrebno konkretno finančno ovrednotiti nege in skrbi za zapustnika. Sodišče ni upoštevalo teh navedb, za kar ni imelo utemeljenega razloga. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je v tem delu pavšalna, zato se sklepa ne more preizkusiti, kar je prav tako že omenjena bistvena kršitev določb postopka.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Prvo sodišče je matematično obračunalo pritožnikov prispevek iz 32. člena ZD, kar je glede na naravo pritožnikovega izločitvenega zahtevka že v izhodišču materialnopravno napačno, saj je relevantne okoliščine nemogoče presojati na tak način. Pri ugotavljanju „višine“ pritožnikovega prispevka se ni mogoče omejiti na matematični izračun in sicer primerjavo vrednosti zapustnikovega premoženja na eni strani ter „vrednosti“ posameznih oblik pritožnikovega prispevka na drugi strani, kot je to storilo prvo sodišče. Zaradi njihove različnosti ni mogoče spraviti vseh oblik pritožnikovega prispevka iz 32. člena ZD na skupni imenovanec, kar je predpogoj za njihov matematični izračun.

5Zahtevek iz 32. člena ZD temelji na dejanskih okoliščinah skupnosti življenja zapustnika in potomca, upoštevajoč vso širino njunega medsebojnega odnosa ter narave posameznih oblik potomčevega prispevka. Gre za upoštevanje materialne in nematerialne oblike potomčeve pomoči zapustniku pri pridobivanju oziroma v konkretnem primeru pritožnikovega celotnega prispevka k ohranitvi (vrednosti) zapustnikovega premoženja. Vse oblike pritožnikovega prispevka je treba presoditi glede na njihov pomen za zapustnika v danih okoliščinah. Obračun pritožnikovega prispevka v smislu 32. člena ZD je zato treba opraviti na vrednoten način.

6Specifičnost te zadeve je v tem, da predstavlja zapustnikovo premoženje ena sama stvar – stanovanje, ki sta ga pritožnikova starša kupila po določbah SZ. Ker je ta zakon omogočil imetnikom stanovanjske pravice odkup stanovanj pod ugodnimi pogoji, je treba okoliščine pridobitve zapustnikovega stanovanja presojati po razmerah v času sklenitve prodajne pogodbe za stanovanje z dne 21. 7. 1993. Tudi iz tega razloga je materialnopravno zmoten matematični pristop prvega sodišča, ki je presojalo pritožnikova plačila iz naslova kupnine v razmerju z vrednostjo stanovanja po GURS, zmanjšano za 20 %.

7Iz listin v spisu izhaja, da pritožnikova starša nista plačevala obrokov kupnine za stanovanje in da bi prodajalec lahko iz tega razloga uveljavil razvezo prodajne pogodbe, kar bi pomenilo, da bi pritožnikova starša izgubila lastninsko pravico na stanovanju. To je preprečil pritožnik, ki je poravnal celotno dolgovano kupnino za stanovanje z zamudnimi obrestmi vred. Pritožnikova starša sta tako obdržala lastninsko pravico na stanovanju izključno po pritožnikovi zaslugi (za obdobje do smrti pritožnikove matere sta pomembna le zapustnikov delež na stanovanju do polovice in pritožnikova pomoč očetu, ker pritožnik v zapuščinskem postopku po materi ni uveljavljal zahtevka iz 32. člena ZD). Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča je še razvidno, da je pritožnik poravnal večletne dolgove staršev iz naslova obratovalnih stroškov za stanovanje, 17. 1. in 18. 1. 2007 v skupnem znesku 11.458,74 EUR (v okviru pritožnikovega prispevka iz 32. člena ZD je upoštevna tretjina teh sredstev). Po materini smrti je pritožnik iz naslova teh stroškov v obdobju po 1. 4. 2010 in do zapustnikove smrti poravnal zapustnikove dolgove v znesku 6.688,37 EUR (za to zadevo je upoštevna polovica teh sredstev). Pritožnik ni izkazal, da bi se plačani zneski nanašali le na tisti del, ki bi odpadel na starša.

8Zapustnik je imel velike zdravstvene težave, zadnjih šest let življenja je prejemal invalidsko pokojnino, pred tem pa je bil več let brezposeln. V dobršni meri je bil eksistenčno odvisen od pritožnika. Prvo sodišče je iz naslova stroškov raznih zdravstvenih storitev priznalo pritožniku plačilo izdatkov v skupnem znesku 7.624,01 EUR. Poleg plačevanja materialnih izdatkov pa je pritožnik nudil zapustniku tudi vso potrebno skrb, glede katere pritožba utemeljeno graja, da bi jo prvo sodišče prav tako moralo upoštevati v okviru njegovega prispevka v smislu 32. člena ZD (dolgoletna vsakodnevna oskrba v bolezni s prehrano vred, prevozi k zdravnikom in na zdravljenja, vsa potrebna gospodinjska dela). Glede na okoliščine pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pritožnikova skrb za zapustnika bistveno odstopala od običajne pomoči, ki jo otroci nudijo staršem.

9Pritožbeno sodišče je v svojem sklepu I Cp 3086/2014 z dne 21. 1. 2015 že pojasnilo, da v konkretnem primeru ni podlage za poračunavanje koristi, ki jo je pritožnik imel od souporabe stanovanja staršev (v zapuščinskem postopku po materi ni uveljavljal zahtevka iz 32. člena ZD na račun pomoči, ki jo je nudil materi, poleg tega pa je svoj dedni delež po materi odstopil očetu). Glede na ugotovljena dejstva je zapustnik svoj solastninski delež na stanovanju do polovice na podlagi prodajne pogodbe pridobil in obdržal izključno po pritožnikovi zaslugi. Razen tega je pritožnik v času življenja v skupnosti nudil očetu obsežno vsestransko pomoč, kot je bilo že opisano. Upoštevajoč obseg in pomen njegove pomoči pritožbeno sodišče ocenjuje, da se pritožniku iz zapustnikovega premoženja izloči njegovemu prispevku v smislu 32. člena ZD ustrezen del, ki vrednostno znaša 60/100 zapustnikovega stanovanja. V preostalem delu pritožnikov izločitveni zahtevek ni utemeljen.

10Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in odločilo, kot je razvidno iz izreka (353., 358. ter 2. in 3. točka 365. člena ZPP). Pritožnik na podlagi prvega odstavka 174. člena ZD krije svoje stroške pritožbenega postopka (njegov stroškovni zahtevek je sicer nerazumljiv, saj je edina stranka postopka).