VSK sklep II Kp 41964/2014

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Okrajno sodišče v Tolminu je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo zahtevi zagovornika in iz spisa izločilo uradni zaznamek o zbranih obvestilih z dne 16. septembra 2013 na list. št. 26 ter uradni zaznamek o zbranih obvestilih z dne 26. septembra 2013 na list. št. 28 in 29 spisa, v preostalem pa zahtevo osumljenčevega zagovornika zavrnilo.

Zoper takšen sklep je osumljenčev zagovornik vložil pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) ter zunajobravnavnemu senatu oz. Višjemu sodišču v Kopru predlaga, da pritožbi ugodi tako, da ugodi zahtevi za izločitev listin zagovornika obdolženega, in sicer, da se iz kazenskega spisa izloči uradni zaznamek policijske postaje o zaslišanju osumljenca z dne 28. aprila 2014.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje izraženim v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da za izločitev uradnega zaznamka o zaslišanju osumljenega M.Đ., sestavljenega na policijski postaji dne 28. aprila 2014 (list. št. 15 do 18 spisa) ni pravne podlage. Osumljenec je bil namreč pred zaslišanjem poučen o pravicah v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP, poučen je bil tudi o pravici do zagovornika, tej pravici pa se je odrekel. V takšnem primeru se v skladu z določbo šestega odstavka 148. člena ZKP o izjavi osumljenca sestavi uradni zaznamek. Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 114/2005 zapisalo : „Pogoj za izjavo po 6. odstavku 148. člena ZKP je, da je osumljenec poučen o svojih pravicah in da je njegova izjava dana prostovoljno. Po stališču pravne doktrine morata biti za veljavno soglasje podani hkrati obe prvini: vedenje (kognitivni element) in volja (volitivni element). Osumljenec tudi mora biti v takšnem psihičnem stanju, da je sposoben razumeti pomen svojih pravic in kako jih lahko v tej fazi predkazenskega postopka udejanja ter se biti sposoben braniti. Ali je bilo tem pogojem zadoščeno, je treba sklepati na podlagi okoliščin vsakega konkretnega primera.“

Zagovornik v pritožbi ne izpostavlja nobene od okoliščin, ki bi glede na stališče pravne doktrine lahko vzbujale dvom v zakonitost pridobljene izjave od osumljenca, izpostavlja zgolj, da zaradi tega, ker ni bil prisoten zagovornik osumljenca, policija ne bi smela izvesti zaslišanja na podlagi 148.a člena ZKP, zaradi česar je treba takšno listino izločiti iz spisa. Takšnemu stališču ni moč pritrditi. Res je, da listina katere izločitev zagovornik osumljenega zahteva nosi naslov „Uradni zaznamek o zaslišanju osumljenca“, pri čemer se glede podlage sklicuje na določbo 148.a člena ZKP, vendar v tem pritožbeno sodišče ne vidi nobene kršitve. Značaj listine je postal znan šele po izjavi osumljenega, da si ne bo vzel zagovornika, kar je razvidno tudi iz nadaljnje vsebine, saj se po zapisanih osebnih podatkih nadaljuje z zapisom osumljenčeve izpovedi ter zaključi z navedbo, „vsebina uradnega zaznamka je bila prebrana.“ Osumljenec na zapisano ni imel pripomb, vročena mu je bila kopija uradnega zaznamka o izjavi, sestavljeno izjavo pa je osumljeni tudi podpisal.

Glede na določbo tretjega odstavka 148.a člena v primeru, da je bil osumljeni zaslišan brez navzočnosti zagovornika sodišče ne sme opreti svoje odločbe na njegovo izpovedbo, kar pa ne pomeni, da je treba takšno listino iz spisa izločiti. Glede na to, da je bil osumljeni pred dano izjavo v predkazenskem postopku poučen o svojih pravica v skladu z določbami ZKP (četrtega odstavka 148. člena), predstavlja takšna izjava dokaz v spoznavnem smislu, ni pa takšna izjava formalni dokaz, ki bi ga sodišče v morebitnem kasnejšem kazenskem postopku smelo uporabiti in nanj opreti svojo odločitev. Ker ZKP nima določbe, da je treba tudi na prej opisani način pridobljeno izjavo osumljenca iz spisa izločiti, je pritožba osumljenčevega zagovornika neutemeljena. Iz navedenih razlogov jo je zato pritožbeno sodišče ob uporabi določbe tretjega odstavka 402. člena ZKP zavrnilo.