VSL sklep Cst 341/2015

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o preizkusu terjatev.

2Zoper navedeni sklep se je pritožnik pravočasno pritožil. Navaja, da vlaga zadevo „Pritožba – prijava izločitve iz stečajnega postopka“. V vlogi navaja, da se pritožuje zoper del sklepa, s katerim je bila upniku P. priznana ločitvena pravica, saj ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, stečajni dolžnik pa je v času rubeža imel po dogovoru z lastnikom objekta v uporabi samo poštni nabiralnik.

3Pritožba ni dovoljena.

4Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. Iz tega razloga tudi ni bilo potrebno, da bi upravitelj izdelal še dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev (1. odstavek 65. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), temveč je sodišče po predložitvi končnega seznama preizkušenih terjatev izdalo sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic.

5Na podlagi 2. točke 1. odstavka 66. člena ZFPPIPP v zvezi s 303. členom ZFPPIPP lahko upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve, ločitvene ali izločitvene pravice, torej ugovor, ki se vloži zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, vloži ugovor tudi proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali če so podatki o tem ugovoru nepravilni. To pa pomeni, da upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o preizkusu terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil zgoraj navedenega ugovora o prerekanju terjatve, ločitvene in izločitvene pravice, ki se mora vložiti že zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da pritožnik v tem postopku tudi ni prijavil nobene terjatve ali ločitvene pravice, zato v zvezi s tem ni pridobil položaja upnika v smislu 57. člena ZFPPIPP. Vloga, ki jo je višje sodišče obravnavalo kot pritožbo, sicer lahko predstavlja tudi prijavo izločitvene pravice, s čimer se bo ukvarjalo sodišče prve stopnje. Pritožnika pa že na tem mestu višje sodišče opozarja, da v primeru, da meni, da ima izločitveno pravico, lahko le-to prijavi le glede predmetov, ki naj bi bili njegovi, saj mora izločitveno pravico vsak upnik, ki meni, da ima tako pravico, prijaviti sam.