VSC sklep II Ip 216/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom prekinilo izvršbo, dovoljeno s sklepom z dne 23. 3. 2015. Ugotovilo je, da se je nad dolžnikom 19. 8. 2014 začel postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki se vodi pod St 3760/2014.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in (smiselno) nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. in 3. točka prvega odstavka

338člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ)

. V pritožbi navaja, da sodišče ni pravilno uporabilo materialno pravo, saj prvi odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa ravnanja za postopke izvršbe in zavarovanja, ki so bili začeti proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave. Ti postopki se prekinejo z začetkom postopka prisilne poravnave. V obravnavani zadevi pa je sklep o izvršbi bil izdan po začetku postopka prisilne poravnave.

4Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku.

5Pritožba ni utemeljena.

6V predmetni zadevi ni sporno, da se je 19. 8. 2014 nad dolžnikom začel postopek poenostavljene prisilne poravnave. Za ta postopek se po 1. alineji drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP, če v oddelku 4.7 ZFPPIPP ni določeno drugače, smiselno uporablja prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP. Ta določa, da se postopek izvršbe, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, prekine z začetkom postopka prisilne poravnave.

7Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine 23. 3. 2015, sodišče prve stopnje je izdalo sklep še istega dne tj. 23. 3. 2015, ta je postal pravnomočen 3. 4. 2015 in sodišče prve stopnje ga je poslalo v izvrševanje izvršilnemu sodišču. Vse to je bilo po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, kot pravilno izpostavlja upnik v pritožbi.

8Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine ima v naložitvenem oziroma kondemnatornem delu naravo (nepopolne) tožbe (drugi odstavek 62. člena ZIZ), sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima v istem delu naravo plačilnega naloga. Na vložitev tožbe v pravdnem postopku pa začetek postopka (poenostavljene) prisilne poravnave nima posledic, zato jih tudi nima na vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine v fazi do pravnomočnosti.(1) Če dolžnik ne ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, postane ta pravnomočen in s tem izvršilni naslov. Dovolitveno sodišče Okrajno sodišče v Ljubljani - COVL pošlje po uradni dolžnosti pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v izvršitev izvršilnemu sodišču (kar je isto, kot če bi upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova). Ker po prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP v zvezi s 45. členom ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti (tu poenostavljene prisilne poravnave) proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju(2), lahko izvršilno sodišče po prejemu spisa smiselno uporabi prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP le tako, da postopek prekine.

9Upnik gradi svojo pritožbo na stališču, da je njegova terjatev nastala po začetku postopka prisilne poravnave in zato potrjena prisilna poravnava ne bi smela učinkovati na njegovo terjatev do dolžnika ter da posledično ni razlogov za prekinitev postopka. Vendar to ne drži. Ali bo potrjena poenostavljena prisilna poravnava učinkovala za upnikovo terjatev ali ne, je stvar nadaljnjega postopka, ko bo sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je njegova terjatev navedena v posodobljenem seznamu po četrtem odstavku 221.b člena ZFPPIPP. Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom z dne 27. 3. 2015 je bil razveljavljen 6. 5. 2015 s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 264/2015 in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. Novega sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave stečajno sodišče še ni izdalo.

10Ratio legis za smiselno uporabo prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave je v tem, da ima dolžnik primeren čas, da sestavi posodobljen seznam terjatev. To pa narekuje prekinitev vseh postopkov izvršbe.(3) Če ne bi bili prekinjeni vsi izvršilni postopki, dolžnik ne bi imel primernega časa, da sestavi posodobljen seznam terjatev in to ne bi pomenilo smiselne uporabe prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP. Če upnikova terjatev res ni zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, potrjena poenostavljena prisilna poravnava nanjo ne bo vplivala in bo dobil celotno poplačilo. Le izvršeno bo kasneje zaradi dejanskega zastoja v postopku.

11V postopku na prvi stopnji

ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ

zavrnilo pritožbo upnika

kot neutemeljeno in

potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

-----

Op. št. (1): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 4123/2014.

Op. št. (2): Sklep Višjega sodišča v Mariboru 1 Cpg 484/2014; N. Plavšak, Poenostavljena prisilna poravnava, Pravna praksa 2013, št. 23, stran 6.

Op. št. (3): N. Plavšak, isto tam.