VSC sklep Cpg 108/2015

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Srg 8915/2015 z dne 25. 2. 2015 izreklo: “Zavrže se predlog, ki ga je vložil predlagatelj: - O. d.o.o. za izbris 1. faza ZFPPIPP glede subjekta vpisa L. d.o.o., matična številka … . Predlog predlagatelja družbe O. d.o.o., ki ga zastopa direktor D. B. za izbris družbe L. d.o.o. iz sodnega registra brez likvidacije se zavrže.”

2V obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, da je dne 6. 2. 2015 prejelo predlog predlagatelja družbe O. d.o.o. za izbris subjekta vpisa družbe L. d.o.o, matična številka …, iz sodnega registra, po postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) od 424. člena do 444.a člena tega zakona.

3Navedlo je, da se postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije lahko začne med drugim tudi na predlog upravičenega predlagatelja, kot določa 433. člen ZFPPIPP. Upravičeni predlagatelj je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe. V skladu s 433. členom ZFPPIPP mora upravičeni predlagatelj predlogu za izbris priložiti tudi dokaz, da je lastnik objekta, kjer ima subjekt vpisa vpisan poslovni naslov. Navedeno dejstvo je predlagatelj izkazal s predložitvijo zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnino posamezni del stavbe št. 21.E v stavbi št. X k.o. … (ID …). Tako sodišče ugotavlja, da je predlagatelj upravičeni predlagatelj v smislu 433. člena ZFPPIPP.

4Sodišče prve stopnje je še navedlo, da ugotavlja, da iz predloga predlagatelja izhaja, da je dal soglasje oziroma dovoljenje subjektu vpisa za poslovanje na poslovnem naslovu vpisanem v sodni register (A.). Navedeno potrjuje tudi izjava z dne 10. 12. 2013, ki jo je podpisal zakoniti zastopnik predlagatelja D. B. in overil svoj podpis pri notarju. Iz vpogleda v sodni register izhaja, da se je družba L. d.o.o. pred spremembo firme imenovala A. d.o.o. Sam preklic izjave za ta postopek ni pomemben (relevanten), saj je očitno, da je lastnik objekta na poslovnem naslovu dal soglasje subjektu vpisa za poslovanje na tem naslovu. Torej je predlagatelj izbrisa kot lastnik dal soglasje za poslovanje subjektu vpisa na navedenem poslovnem naslovu. Sodišče tako ugotavlja, da glede na podano soglasje ni izpolnjena domneva iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, saj je lastnik objekta dal dovoljenje za poslovanje na navedenem poslovnem naslovu. Tako tudi ne obstaja izbrisni razlog, da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu vpisanem v sodni register (2. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP) in niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. Glede na navedeno, je sodišče predlog za začetek postopka izbrisa brez likvidacije zavrglo, saj niso izpolnjeni pogoji za začetek navedenega postopka.“

5Zoper ta sklep je pravočasno pritožbo vložil predlagatelj postopka izbrisa brez navedbe pritožbenih razlogov in brez predloga pritožbenemu sodišču.

6Pritožnik navaja, da kot lastnik nepremičnine na naslovu A., predlaga, da se družbo L. d.o.o., mat. št. …, davčna številka …, izbriše iz sodnega registra brez likvidacije iz razloga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPPIPP. Pojasni, da navedeni subjekt namreč na naslovu, ki je v sodnem registru naveden kot poslovni naslov, ne sprejema uradnih poštnih pošiljk oziroma je na tem naslovu neznan.

7Pritožba še navaja, da sporoča, da je pritožnik kot lastnik navedene nepremičnine, svoje soglasje k poslovanju družbe L. z dnem 06. 03. 2015 preklical in tako družba L. nima dovoljenja lastnika za poslovanje na naslovu A.

8Pritožnik stroškov pritožbe ni priglasil.

9Pritožba je utemeljena.

10Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti glede morebitnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in glede pravilne uporabe materialnega prava v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

11Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, kolikor

je štelo, da je sam preklic soglasja nerelevanten in da je bistveno, da je lastnik objekta na poslovnem naslovu dal soglasje subjektu vpisa na navedenem poslovnem naslovu.

12Iz takšnih dejanskih in materialno pravnih zaključkov sodišča prve stopnje sledi lahko le ugotovitev, da lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, po enkrat danem soglasju tega ne bi mogel preklicati oziroma je preklic brez učinka za subjekte vpisa, ki so od lastnika soglasje prejeli ob vpisu v sodni register.

13Stališče sodišča prve stopnje, da je preklic danega soglasja lastnika objekta na naslovu, kjer ima poslovni naslov subjekt vpisa v sodni register, brez učinka, je po stališču pritožbenega sodišča materialno pravno zmotno.

14Lastniku objekta, ki je dal soglasje subjektu vpisa v sodni register, da lahko kot poslovni naslov v sodni register vpiše prav naslov tega objekta, bi bila kršena ustavna pravica do zasebne lastnine, če bi šteli, da soglasja ni mogoče preklicati oziroma je preklic soglasja brez pravnih učinkov.(1)

15Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo ob preizkusi izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. S pritožbenimi navedbami se ni ukvarjalo.

16Tako je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v novo odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 39. člena ZSReg v zvezi s 19. členom ZSReg, 37. členom ZNP ter 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

17V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predlog upravičenega predlagatelja za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije pretehtati tudi glede na to, da je soglasje mogoče preklicati, vendar pa bo moralo ugotoviti , če je v razmerju do subjekta vpisa preklic sploh že začel učinkovati. Zgolj sporočilo sodišču, da se soglasje preklicuje, še ne more ustvarjati pravnih posledic do subjekta vpisa v smislu obstoja izbrisnega razloga po 427. členu ZFPPIPP.

-----

Op. št. (1): 67. člen Ustave RS glasi: “Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zakon določa način in pogoje dedovanja.”