VSL sklep IV Cpg 692/2015

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

II. Udeleženec sam nosi pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je registrsko sodišče pri subjektu vpisa vpisalo spremembo družbenika pri poslovnem deležu pod zaporedno številko 123 tako, da je izbrisalo dosedanjega družbenika M. M. in vpisalo družbenika J. V. V obrazložitvi je navedlo, da sklep o dovolitvi vpisa temelji na pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Pg 3943/2010 z dne 26. 5. 2014 (v nadaljevanju: sodba). M. M. je poslovni delež pridobil med tekom navedenega pravdnega postopka. Za potek omenjenega pravdnega postopka, je kot direktor družbe C. d.o.o. vedel. Zato se nanj raztezajo učinki te sodbe v skladu s 190. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil M. M. kot udeleženec v tem postopku in uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Registrskemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog zavrne oziroma podrejeno, da zadevo odstopi višjemu sodišču v odločanje o pritožbi. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

3Subjekt vpisa je na pritožbo odgovoril in višjemu sodišču predlagal, da pritožbo udeleženca zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4Pritožba je utemeljena.

Položaj M. M. kot udeleženca postopka

5M. M. je bil pri subjektu vpisa kot družbenik vpisan v sodni register 3. 7. 2013 (Srg 2013/28328 z dne 9. 7. 2013). Ker je bil z izpodbijanim sklepom kot družbenik izbrisan iz sodnega registra, je oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Zato je udeleženec postopka (prvi odstavek 17. člena ZSReg).

Ugotovljeno dejansko stanje

6Materialno pravna podlaga izpodbijanega sklepa je pravnomočna in izvršljiva sodba. Z 2. točko njenega izreka, je bila razveljavljena pogodba o odsvojitvi dela poslovnega deleža subjekta vpisa, sklenjena 28. 2. 2012 v obliki notarskega zapisa notarja J. S., opr. št. SV – 741/12, med subjektom vpisa kot prodajalcem oziroma odsvojiteljem in C d.o.o. kot kupcem oziroma pridobiteljem glede prodaje poslovnega deleža v subjektu vpisa v nominalnem znesku 11.808,82 EUR za kupnino 400.000,00 EUR.

Iz 3. točke njenega izreka pa izhaja, da mora subjekt vpisa pod pogoji pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža subjekta vpisa, opisane v 2. točki izreka te sodbe za kupnino 400.000,00 EUR prodati poslovni delež J. V. in z njim skleniti notarski zapis o prodaji istega poslovnega deleža z istočasno obveznostjo, da J. V. C d.o.o. plača kupnino v znesku 400.000,00 EUR, vse v roku petnajstih dni, pod izvršbo, sicer bo sklenitev pogodbe nadomestila ta sodba.

M. M., ki je hkrati tudi direktor C d.o.o. je za obstoj te pravde vedel in se nanj razteza učinek 190. člena ZPP. Notar je izdelal prečiščeno besedilo družbene pogodbe, kjer sta kot družbenika v 4. členu družbene pogodbe (stran 4 družbene pogodbe in list. št. 19) navedena R. M. do 38,70% in J. V. kot imetnik dveh poslovnih deležev v višini 38,70% in 22,6%.

Odgovor na pritožbene trditve

7Udeleženec ne prereka dejanske ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je do prenosa poslovnega deleža prišlo med pravdnim postopkom, ki je tekel med subjektom vpisa, družbenikom J. V. in C d.o.o. Sodba na podlagi katere bi moral subjekt vpisa skleniti pogodbo v obliki notarskega zapisa z J. V., slednji pa bi moral sočasno plačati kupnino za poslovni delež v višini 400.000,00 EUR družbi C d.o.o., v skladu s 190. členom ZPP učinkuje tudi na udeleženca v tem postopku. Slednji je kot singularni pravni naslednik pridobil poslovni delež tekom pravdnega postopka, ki je tekel med omenjenimi osebami. Zato se subjektivne meje pravnomočnosti raztezajo tudi nanj.(1) Subjekt vpisa kot predlagatelj spremembe vpisa poslovnega deleža na novega družbenika (četrti odstavek 516. člen Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1) je torej lahko predlagal vpis spremembe družbenika in sicer izbris dosedanjega družbenika M. M. in vpis novega družbenika J. V., vendar ob izpolnjenem pogoju plačila kupnine kot je razloženo v naslednjih točkah te obrazložitve.

Učinek 24.(2) člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v konkretnem primeru ni pomemben. Mogoče ga je uporabiti le, če je prišlo do spremembe upnika ali dolžnika po tem, ko je bil izvršilni naslov že izdan.(3) V konkretnem primeru pa je bilo dejansko stanje drugačno. Do spremembe družbenika na podlagi odsvojitve poslovnega deleža C d.o.o. v subjektu vpisa družbeniku M. M. je prišlo pred pravnomočnostjo in izvršljivostjo navedene sodbe.

842. člen Uredbe o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register (Uredba) je podlaga za vpise pri prenosu poslovnega deleža in izstope ali izključitve družbenika. Vendar pa je v 42. členu Uredbe urejen le položaj, če pride do spremembe družbenika in poslovnega deleža na podlagi pogodbe o njegovi prodaji. Če je podlaga za spremembo poslovnega deleža izvršljiva sodba sodišča, je treba 42. člen Uredbe smiselno uporabljati tako, da pogodbo v notarskem zapisu nadomesti izvršljiva sodba.

Za takšen pravni položaj gre v konkretnem primeru. Zato je pri odločanju v tem postopku pravno odločilnega pomena, ali je v celoti izpolnjen dejanski stan iz 3. točke izreka sodbe. V tretjem odstavku 238. člena ZIZ je namreč določeno, da kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost. V konkretni zadevi to pomeni, da bi po navedeni sodbi moral J. V. kot upnik družbi C d.o.o. izpolniti svojo obveznost plačila kupnine v znesku 400.000,00 EUR, subjekt vpisa kot dolžnik pa bi moral z njim v prvi vrsti skleniti pogodbo v obliki notarskega zapisa. Iz podatkov spisa izhaja, da pogodba o prodaji dela poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa med subjektom vpisa in J. V., ni bila sklenjena. Zato bi s pravnomočnostjo (izvršljivostjo) sodbe dana izjava volje subjekta vpisa, veljala za izpolnjeno šele ob sočasni izpolnitvi plačila kupnine J. V. družbi C d.o.o. (prvi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 238. člena ZIZ). S tem bi bili šele izpolnjeni vsi pogoji za pravno veljavno pridobitev J. V. kot družbenika na delu poslovnega deleža, v skladu s 3. točko izreka sodbe.

9Zato je relevanten pritožbeni očitek, da J. V. (kot trdi udeleženec), pred vložitvijo predloga za vpis spremembe družbenika, še ni plačal kupnine. Odločitev registrskega sodišča je bila preuranjena, saj niso bili izkazani vsi, v sodbi določeni pogoji za prenos poslovnega deleža v subjektu vpisa na J. V. Dejstvo plačila kupnine se je pokazalo kot sporno šele z vložitvijo pritožbe M. M. Odgovor na pravno odločilno dejstvo in sicer ali je bila dejansko plačana kupnina v višini 400.000,00 EUR za nakup poslovnega deleža s strani J. V., lahko da le on sam.

Zato bi bilo treba v novem odločanju, ob smiselni uporabi drugega odstavka 31. člena ZSReg, pritožbo M. M. vročiti tudi J. V. in ga pozvati, naj se izjasni o navedenem spornem vprašanju. Če se bo izkazalo, da je bila kupnina dejansko plačana, bo lahko registrsko sodišče odločilo enako, kot je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom. V nasprotnem primeru bo treba predlog za vpis spremembe zavrniti, saj v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZSReg utemeljenost zahtevka za vpis ne izhaja iz listin, ki so priložene predlogu.(4)

Sodišče druge stopnje še pripominja, da pri spremembi vpisa poslovnega deleža na podlagi izvršljive sodbe ni treba, da bi drugi družbenik (R. M.) podpisal novo družbeno pogodbo. Zato pritožbeni očitek, da drugi družbenik o prenosu ne ve nič in družbene pogodbe ni podpisal, ni utemeljen.

10Sodišče druge stopnje je iz navedenih razlogov pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg). Napotki za nadaljnji postopek so razvidni iz prejšnjih točk odločbe.

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v registrskem postopku plača svoje stroške.

------

Op. št. (1): Več glej: A. Galič, v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2011, stran 231.

Op. št. (2): Prvi in drugi odstavek 24. člena ZIZ določata: Izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Prvi odstavek se smiselno uporablja tudi glede izvršbe proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik.

Op. št. (3): VSL sklep III Ip 4531/2013 z dne 14. 3. 2014.

Op. št. (4): Primerjaj tudi sklep VSL IV Cpg 851/2012 z dne 12. 9. 2012.