VSRS Sklep I Kr 12730/2009-178

Predlog se zavrne.

A.

1Okrožno sodišče v Mariboru je obdolženo A. K. iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, da je storila kaznivo dejanje zlorabe uradnih pravic po četrtem odstavku 261. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Zoper navedeno sodbo sta pritožbi vložila oškodovanec kot tožilec E. S. in njegovi pooblaščenci iz Odvetniške družbe K. iz Ljubljane. O pritožbi odloča Višje sodišče v Mariboru.

2Predlog za prenos krajevne pristojnosti za odločanje o pritožbah oškodovanca kot tožilca in njegovih pooblaščencev na drugo višje sodišče je podalo Višje sodišče v Mariboru. Sodišče v obrazložitvi predloga navaja, da je oškodovanec kot tožilec po pooblaščencu že dne 8. 6. 2009 podal predlog za prenos krajevne pristojnosti z obrazložitvijo, da obdolženka opravlja funkcijo stečajne upraviteljice na območju Okrožnega sodišča v Mariboru in je obdolžena storitve kaznivega dejanja v postopku, ki teče pred tem istim sodiščem, zaradi česar je bil po njihovi oceni podan dvom v nepristranskost in objektivnost sodišča. Višje sodišče v Mariboru predlogu za prenos krajevne pristojnosti ni ugodilo. V sklepu I Kr 13/2009 z dne 6. 11. 2009, s katerim je zavrnilo predlog za prenos krajevne pristojnosti, je navedlo, da zgolj subjektivno prepričanje pooblaščencev, da na Okrožnem sodišču v Mariboru ne bo zagotovljeno nepristransko sojenje, ker obdolženka tam deluje kot stečajna upraviteljica, ni okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom v nepristranskost sodišča. Predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče v obravnavanem primeru pritožbeno sodišče utemeljuje s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-799/2013-19 z dne 22. 1. 2015, v kateri je Ustavno sodišče, po prepričanju predlagatelja, v enaki situaciji, kot je obravnavana, zavzelo stališče, da so podani drugi tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti.

3Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni utemeljen.

B.

4Po prvem odstavku 35. člena ZKP skupno neposredno višje sodišče lahko določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5Višje sodišče v Mariboru predlog za prenos krajevne pristojnosti utemeljuje izključno s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča Up-799/2013-19 z dne 22. 1. 2015, v razlogih katere je Ustavno sodišče presodilo, da je pomemben element pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) in prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) tudi zahteva, da se mora nepristranskost sojenja odražati navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, ki se kaže v zaupanju, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi vzbujati v javnosti in v primeru kazenskih postopkov predvsem pri obdolženih. Pri odločitvi, ali obstaja upravičen razlog za strah, da sodišče ni neodvisno ali nepristransko, ko gre torej za odločanje o vprašanju, ali obstaja dvom o videzu nepristranskosti, je stališče obdolženega pomembno, vendar ni odločilno. Odločilno je, ali je mogoče ugotoviti, da je ta strah objektivno utemeljen.

6Zunanji videz nepristranskosti sojenja ni neka abstraktna kategorija, temveč mora biti v vsakem posameznem primeru povezan s konkretnimi okoliščinami, ki bi v tej zadevi lahko vzbujale dvom v objektivno nepristranskost sojenja, ki od sodnika zahteva toliko jamstev, da se izključi utemeljen dvom v njegovo nepristranskost. Takšna konkretna okoliščina, ki vzbuja utemeljen dvom v nepristranskost sojenja je po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice na primer, da o zadevi kot član senata sodi sodnik, ki je v istem postopku zoper obdolženca vodil kazensko preiskavo(1).

7V obravnavanem primeru predlagatelj ne navede konkretnih okoliščin, ki bi v tej zadevi pri razumnem človeku vzbujale dvom v videz nepristranskosti sojenja pred Višjim sodiščem v Mariboru. Niti iz predloga za prenos krajevne pristojnosti, niti iz njemu priloženega kazenskega spisa ni mogoče razbrati prav nobene neposredne povezave med sodniki kazenskega oddelka Višjega sodišča v Mariboru, ki odločajo o vloženih pritožbah in stečajno upraviteljico, ki v tem primeru nastopa v vlogi obdolženke, v stečajnih postopkih pa praviloma sodeluje s sodniki gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru. Ta vez med stečajno upraviteljico in sodiščem je po presoji Vrhovnega sodišča tako šibka, da ne more vplivati na videz nepristranskosti sojenja.

8Vrhovno sodišče ugotavlja, da nekonkretizirani in z ničemer izkazani pomisleki o povezanosti stečajne upraviteljice s sodniki kazenskega oddelka pritožbenega sodišča, ne zadoščajo za dvom v zunanji videz nepristranskosti sojenja. Drugačna odločitev bi pomenila popolno odrekanje objektivnosti sodnikom in sodišču, na katerem sodniki izvršujejo sodno funkcijo. Videza zaupanja v nepristranskost sojenja namreč ni mogoče graditi na skrajnem nezaupanju do sodišč, ki v konkretni zadevi nima nikakršne objektivne podlage.

9Vrhovno sodišče kot skupno neposredno višje sodišče zaključuje, da v obravnavani zadevi zakonsko določen razlog za prenos krajevne pristojnosti (prvi odstavek 35. člena ZKP) ni podan, zato predlogu Višjega sodišča v Mariboru ni ugodilo.

----

(1) Primerjaj sodbo ESČP v zadevi De Cubber proti Belgiji.