VSL sklep I Cp 1359/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.1359.2015Področje: civilno procesno pravo, nepravdno pravo, stvarno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Za sklepe procesnega vodstva je značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi tudi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanje ni vezano in jih lahko spremeni. Ker zakon zoper sklepe procesnega vodstva ne dopušča posebne pritožbe, jih je možno izpodbijati le skupaj z odločitvijo o glavni stvari, pri čemer ni pomembno, da je bila stranka o pravici do pritožbe napačno poučena v pravnem pouku prvostopne odločbe, saj takšen pravni pouk stranki ne more podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice ne daje zakon.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je predlagatelj dolžan v roku 30 dni založiti za stroške začasnega zastopnika prvega nasprotnega udeleženca A. J. predujem v višini 750,00 EUR na račun sodišča, za začasnega zastopnika pa je imenovalo I. Š., odvetnika v T.
2Zoper odločitev o založitvi predujma v višini 750,00 EUR je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predujem za začasnega zastopnika zniža na 367,20 EUR. Navaja, da so stroški predujma previsoko odmerjeni. Po veljavni odvetniški tarifi znašajo stroški dveh narokov največ 800 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 367,20 EUR.
3Pritožba ni dovoljena.
4Izpodbijani sklep je (v celoti) sklep procesnega vodstva v smislu določil 14. in 16. točke prvega odstavka 270. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Za sklepe procesnega vodstva je značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi tudi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanje ni vezano in jih lahko spremeni. Ker zakon zoper sklepe procesnega vodstva ne dopušča posebne pritožbe, jih je možno izpodbijati le skupaj z odločitvijo o glavni stvari, pri čemer ni pomembno, da je bila stranka o pravici do pritožbe napačno poučena v pravnem pouku prvostopne odločbe (kot je bilo to tudi v konkretnem primeru), saj takšen pravni pouk stranki ne more podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice ne daje zakon.
5Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP).
6Podrejeno pritožbeno sodišče še dodaja, da določitev višine predujma ni nesorazmerna, saj sodišče prve stopnje pri njeni odmeri ni upoštevalo le udeležbe na dveh narokih, temveč upravičeno tudi verjetna ostala dejanja – odgovor na predlog, pritožbo.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 21. 7. 2015Nazaj na vrh ↑