VSL sodba I Cp 917/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

1Sodišče prve stopnje je v 1. tč. izpodbijane sodbe zavrglo tožbeni zahtevek za tri tožnike, v 2. tč. zavrnilo tožbeni zahtevek za tri tožnike, v 3. tč. pa odločilo, da za ostale tožnike ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 41936/2013 z dne 26. 3. 2013 v 1. odst. izreka v veljavi za 931,71 EUR. Sodišče je nadalje v 4. tč. zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, s katerih so tožniki zahtevali zakonske zamudne obresti pred vložitvijo predloga za izvršbo, to je pred 18. 3. 2013. Sodišče je še naložilo tožencu povrnitev pravdnih stroškov tožnikom.

2Toženec se zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožuje in predlaga, da višje sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma zavrže, tožnikom pa naloži plačilo pravdnih stroškov. Smiselno se pritožuje zoper odločitev v 3. in 5. tč. izpodbijane sodbe. V pritožbi navaja, da je tožbo vložila oseba brez ustreznega pooblastila. Pravi, da je bilo generalno pooblastilo odvetnici dano leta 1994, ko zakon še ni določal obveznosti plačevanja v rezervni sklad. Posledično upravnik ni mogel dati pooblastila v zvezi z rezervnim skladom, saj lahko nekdo pooblasti nekoga samo glede tega, kar je sam pooblaščen delati. V pritožbi še navaja, da je poglavitna vsebinska pomanjkljivost izpodbijane sodbe sklicevanje na verodostojne listine in povezovanje le-teh s tožencem. Nesporno naj bi bilo, da plačila za rezervni sklad ne dospejo že s koledarskim začetkom meseca, na katerega se prispevek nanaša, ampak šele tedaj, ko etažni lastnik prejme ustrezno listino. Podatki o prejemniku listine se morajo ujemati s podatki dolžnika iz izvršilnega predloga ali pa mora upnik dokazati prehod obveznosti iz prejemnika verodostojne listine na dolžnika.

3Tožniki na pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijana sodba je pravilna in zakonita ter brez relevantnih očitanih napak. Sodišče prve stopnje jih ni zagrešilo ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava.

6Pritožnik neutemeljeno meni, da je tožbo vložila nepooblaščena oseba. Predlog za izvršbo so vložili poimensko navedeni etažni lastniki, zastopani po S., d. d., ki je upravnik večstanovanjske zgradbe. Potem, ko se je zaradi toženčevega ugovora zoper sklep o izvršbi zadeva obravnavala v pravdnem postopku, je dopolnitev tožbe vložila odvetnica B. P., ki se je pri tem sklicevala na generalno pooblastilo upravnika, kasnejšo vlogo pa je vložil upravnik sam.

7V skladu s 5. tč. 4. odst. 118. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ima upravnik večstanovanjske zgradbe pooblastilo zastopati etažne lastnike, vključno z vložitvijo tožbe za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo tožnika. Za zastopanje pred sodišči torej v tem primeru ne potrebuje posebnega, dodatnega pooblastila. Za svoje zastopanje v postopku pred sodišči pa lahko upravnik pooblasti odvetnika. V takem primeru veljajo vsa določila ZPP o pooblaščencu – odvetniku. Pooblaščenka v tej zadevi je na svoji prvi vlogi (dopolnitev tožbe z dne 10. 2. 2014) navedla številko veljavnega generalnega pooblastila in s tem zadostila pogojem iz 1. odst. 98. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o predložitvi oziroma izkazu pooblastila.

8Generalno pooblastilo je pooblastilo, s katerim stranka pooblašča odvetnika, da jo zastopa v vseh sporih, ki se začnejo v zvezi z njihovo poslovno dejavnostjo. Poslovna dejavnost upravnikov večstanovanjskih zgradb je brez dvoma upravljanje z zgradbami, vključno z izterjavo neplačanih obveznosti s strani posameznih etažnih lastnikov v rezervni sklad, za kar v tej zadevi gre. Dejstvo, da je bilo generalno pooblastilo dano v času (leta 1994), ko obveznost plačevanja etažnih lastnikov zakonsko še ni bila določena, ni pomembno, saj je upravnik pooblastil odvetnico za zastopanje v vseh sporih, ki se začnejo v zvezi z njihovo poslovno dejavnostjo, tako aktualnih kot tistih, ki se bodo začeli šele v prihodnosti. Pooblastilo v času do vložitve dopolnitve tožbe ni bilo preklicano ali kako drugače spremenjeno, zato je glede na vse zgoraj navedeno odvetnica imela veljavno pooblastilo za vložitev dopolnitve tožbe.

9V skladu s 451. čl. ZPP mora v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Vsaka stranka lahko vloži še po eno pripravljalno vlogo, dejstva in dokazi, ki jih stranka ne navaja v zgoraj naštetih vlogah, pa se v skladu s 435. čl. ZPP ne upoštevajo. Toženec v pritožbi navaja nova dejstva (domnevno ponarejanje listin, zamenjava davčne številke na listinah, napačni podatki na listinah), zato pritožbeno sodišče tega ne more upoštevati. Pred sodiščem prve stopnje je sicer navajal, da računi ne vsebujejo pravih podatkov, vendar le, da naslov ni bil pravilen in so bili računi naslovljeni na njegovega pokojnega očeta, ki je imel enako ime. Poleg tega se očitki nanašajo na dejansko stanje (spremenjena davčna številka na računih), ki ga v skladu s 1. odst. 458. čl. ZPP ni več možno izpodbijati v pritožbi. Iz istih razlogov so neupoštevne tudi pritožbene navedbe o dospelosti terjatev, še dodatno pa zato, ker je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek glede zakonskih zamudnih obresti v času pred vložitvijo predloga za izvršbo zavrnilo.

10Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene oziroma nedovoljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. čl. ZPP pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo relevantnih napak, jo je na podlagi 353. čl. ZPP v izpodbijanem delu potrdilo, pritožbo pa zavrnilo.