VSL sklep I Kp 11882/2014

Pritožbe zagovornikov obdolženih A. A., G. G., D. D., E. E. in tega obdolženca samega, se zavrnejo kot neutemeljene.

1Z uvodoma navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje obdolženim A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., F. F. in G. G. podaljšal pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP do 17. 6. 2014 in sicer do v izpodbijanem sklepu navedenih ur.

2Zoper takšen sklep so se pritožili zagovorniki obdolženih A. A., G. G., D. D., E. E. in E. E. sam, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona ter predlagali, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolženim pripora ne podaljša oziroma ga odpravi, podrejeno pa naj ga nadomesti z milejšimi ukrepi hišnega pripora.

3Pritožbe niso utemeljene.

4Pravilna je sicer ugotovitev zagovornika obdolženega A. A., da mu predlog za podaljšanje pripora ni bil vročen, čeprav ga mora pristojni državni tožilec vložiti najmanj pet dni pred iztekom pripora ter mora biti obramba z njim seznanjena, pri čemer se o predlogu lahko izjavita v roku 24 ur, zmotno pa je stališče zagovornika, da je bila zaradi nevročitve predloga prekršena obdolženčeva pravica do izjave, predvsem pa, da je ta pomanjkljivost vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Kot izhaja iz podatkov spisa, je zagovornik obdolženega A. vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obstoj ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu (brezposelnost, brez dohodkov, zaposlitev v Y., ukvarjanje z zavarovalniškimi posli) uveljavljal že v pritožbi zoper sklep preiskovalne sodnice o odreditvi pripora zoper tega obdolženca ter je nanje odgovoril senat sodišča prve stopnje, ko je takšno pritožbo zavrnil (sklep I Ks 11881/2014 z dne 23. 3. 2014 – list. št. 1188), razen tega pa podatki spisa tudi izkazujejo, da je bil drugopis predloga državnega tožilca za podaljšanje pripora obdolženemu A. pravočasno vročen v ZPKZ dne 14. 4. 2014 ob 9.00 uri ter obdolženec nanj ni odgovoril. Opustitev vročitve predloga s strani preiskovalnega sodnika zagovorniku obdolženega A. tako nedvomno ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Slednji tudi sicer zelo obširno, sistematično in pravilno ugotavlja na kar dvaindvajsetih straneh za vseh petindvajset izvršitvenih dejanj v okviru obdolženemu A. očitane storitve kaznivega dejanja, da je utemeljen sum v vsakem posamičnem primeru izkazan, razlogi pa so tako prepričljivi in v skladu s podatki spisa, da se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje. Glede preostalih pritožbenih navedb obdolženčevega zagovornika, ki se tičejo obstoja ponovitvene nevarnosti ter delovanja tega obdolženca v okviru hudodelske združbe, pa velja poudariti, da je na povsem enake pritožbene navedbe pravilno in obširno odgovoril že senat sodišča prve stopnje, ko je zavrnil pritožbo zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora z dne 23. 3. 2014 (točka 17 do 19). Pravilnim zaključkom, da je obdolženec dodatna denarna sredstva pridobival s trgovino z drogo, da je izvršitev kaznivega dejanja pripisati njegovi koristoljubnosti ter da je podana realna in konkretna nevarnost, da bi ta obdolženec na prostosti kazniva dejanja ponavljal, s čimer bi bila zagotovo ponovno ogrožena varnost ljudi, se pridružuje tudi sodišče druge stopnje. Enako se pridružuje ugotovitvi, da okoliščina, da mora obdolženec skrbeti za otroka, očitno obdolženca ni odvrnila od izvrševanja kontinuirane kriminalne dejavnosti, pri čemer zaradi obsega sedaj očitane kriminalne dejavnosti ter visoke stopnje nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, pripora nikakor ni mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom hišnega pripora, za kar se neutemeljeno zavzema zagovornik.

5V celoti neutemeljene so tudi pritožbene navedbe zagovornice obdolženega G. G., češ da ni dovolj dokazov za obstoj utemeljenega suma, da je obdolženi G. izvršil očitana kazniva dejanja, opisana pod točko III. zahteve za preiskavo, za katere se je senat sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu podrobno in obširno opredelil ter za vsako od svojih ugotovitev navedel prepričljive razloge, temelječe na številnih izsledkih prikritih preiskovalnih ukrepov. Brezpredmetno je sklicevanje zagovornice na neugotovljene količine heroina, neugotovljene lokacije ter na „fedre“ za Audija in skuterja Aprillia, pa tudi na tablete Kamagra in enake vrste gel. Pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na poznanstva in komunikacije s C. in A. ter E. E., ki naj bi bila zgolj na prijateljski bazi, saj predvsem številni izsledki prisluhov zelo jasno napotujejo na zaključke o povezanosti tega obdolženca z najmanj 190 g kokaina ter njegovih dogovarjanj o ceni in načinih dobave. Tudi pritožbeno sodišče brez zadržkov sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da razgovor G. s soobdolženim C. o „kristalnem kokainu“, za koliko denarja naj vzame kokaina, nakupu slednjega na odloženo plačilo pri A. A. na J., itd. tako jasno napotuje na pravilno opisano vlogo obdolženega G. pri obravnavani kriminalni združbi in da tudi prestrežen pogovor o „fedrih“ za Audija ter tabletah in gelu Kamagra še zdaleč ne ekskulpira obdolženca, pač pa dodatno potrjuje večkrat ponovljene trditve senata sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da so člani dobro organizirane hudodelske združbe med seboj komunicirali tudi z uporabo šifer in ob stalnem menjavanju telefonov in številk. Nenazadnje že izsledek KTT (C- 2, TPN 6109), v katerem C. vrne G. klic in reče, naj pride nazaj če „fedri niso tapravi“ in G. mu odgovori, da jih bo že danes „prinesel nazaj v Avtomoto šport trgovino“ jasno kaže, da ni bilo govora zgolj o fedrih, saj pritožbi priložene fotografije „fedrov“ na balkonu stanovanja jasno izkazujejo, da gre za stare in zarjavele vzmeti, katerih ni mogoče vračati v Avto moto trgovino. Utemeljen sum za obdolženemu G. očitano storitev kaznivih dejanj je tako zanesljivo izkazan.

6Deloma prav ima sicer zagovornica tega obdolženca, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni (na enem mestu) obrazložilo vseh subjektivnih in objektivnih okoliščin, na podlagi katerih naj bi bila utemeljena odreditev pripora. Vendar pa iz sicer obširnih razlogov izpodbijanega sklepa, tudi glede obdolženega G., jasno izhaja, da podrobno navedeni in tudi komentirani izsledki KTT-jev jasno napotujejo na pravilen zaključek sodišča prve stopnje o delovanju tega obdolženca v hudodelski združbi, pa tudi o obstoju ponovitvene nevarnosti, čeprav obdolženec ni specialni povratnik in doslej še ni bil kaznovan za istovrstna kazniva dejanja, pač pa za lahko telesno poškodbo, goljufijo in ogrožanje varnosti, podatki o časovnem obdobju, v okviru katerega naj bi obdolženi G. kontinuirano in utečeno izvrševal zelo huda kazniva dejanja po členu 186/III in I KZ-1B, sam način njegovega delovanja kot člana hudodelske združbe ter izjemna organiziranost in previdnost pri medsebojnem komuniciranju pa so tako tehtne okoliščine, da zanesljivo potrjujejo obstoj ponovitvene nevarnosti, kot je opredeljena v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, visoka stopnja konkretne nevarnosti glede ogrožanja varnosti ljudi in njihovega zdravja pa povsem izključuje možnost nadomestitve pripora s katerim od milejših ukrepov.

7V celoti neutemeljeni sta tudi pritožbeni navedbi obdolženega E. E. in njegovega zagovornika, češ da ni izkazan utemeljen sum v zvezi s storitvijo kaznivih dejanj temu obdolžencu, pa tudi ne razlogi, ki bi izkazovali ponovitveno nevarnost. Obširna konkretizacija očitkov v izpodbijanem sklepu glede obdolženega E. E. ima nedvomno podlago v veliki količini izsledkov izvajanih prikritih ukrepov, pa tudi poročilo o kriminalističnotehničnih ugotovitvah zasežene droge kokaina ter zapisnika hišnih preiskav, nenazadnje pa tudi na podlagi navideznega odkupa in prisluškovanj telefonom v tujem prostoru v konkretni zadevi. Zmotno je stališče zagovornika tega obdolženca, da se slednjemu z nobenim dejanjem ne očita, da bi kupoval ali prodajal drogo oziroma, da bi se dogovarjal o količini in ceni le-te. Številni izvedeni ukrepi, na katere se taksativno sklicuje izpodbijani sklep, tudi po oceni pritožbenega sodišča vodijo k jasnemu zaključku o organiziranju dobave kokaina in njegovi nadaljnji prodaji, pa tudi logistični in psihični podpori tega obdolženca drugim soobdolžencem glede dobave in nadaljnje prodaje kokaina. Zmotno je stališče zagovornika, da zaradi negativnih rezultatov hišne preiskave in izostanka stikov s tajnim policijskim sodelavcem ni izkazan utemeljen sum za storitev kaznivih dejanj, saj že številni izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov tak obstoj zanesljivo dokazujejo, teža teh dokazov pa ni nič manjša ali manj trdna od drugih dokazov. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ni izkazan utemeljen sum glede zatrjevanega obstoja hudodelske združbe, saj je senat sodišča prve stopnje navedel obširne in prepričljive razloge za takšen obstoj, ti razlogi pa so v skladu s podatki spisa. Glede oškodovanih K. K. in L. L. isti pritožnik sicer pravilno ugotavlja, da obdolženec z njima ni bil v stiku, zmotno pa meni, da ni izvrševal nobenih znakov kaznivega dejanja, saj je nanj naslovljen očitek, da je kot član hudodelske združbe, v kateri je imel vsak svojo v naprej določeno in dogovorjeno vlogo, skupaj s sostorilci na opisan način spravil v zmoto oškodovanko L. L., da jim je na škodo svojega premoženja izročila skupaj najmanj 48.070,00 UUR, za oškodovanim M. M. pa je tako kot v primeru z L. navezal stik C. C., obdolženi E. E. pa naj bi dajal navodila in usmerjal C. in M. pri izvrševanju kaznivega dejanja. Tudi za takšne ugotovitve je sodišče prve stopnje navedlo prepričljive razloge in se pri tem pravilno sklicevalo na rezultate izsledkov KTT. Vse nadaljnje pritožbene navedbe, kolikor se tičejo nadzorovanju komunikacij tega obdolženca v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov, bo sodišče v okviru dokaznega postopka preizkusilo v nadaljevanju, doslej zbrani podatki pa utemeljen sum za vsa obdolžencu očitana kazniva dejanja zanesljivo izkazujejo.

8Zmotno je tudi stališče istega pritožnika, pa tudi samega obdolženca, da v konkretni zadevi ni izkazana realna in konkretna nevarnost, da bi obdolženi, v kolikor bi ostal na prostosti, ponavljal istovrstna kazniva dejanja. Tudi za takšno ugotovitev je sodišče prve stopnje navedlo prepričljive razloge v izpodbijanem sklepu, saj je pravilno poudarilo, da se temu obdolžencu očita kar sedem izvršitvenih dejanj v okviru kaznivih dejanj po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1B kot članu dveh hudodelskih združb, pa tudi tri izvršitvena kazniva dejanja po četrtem, tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1B kot članu dveh hudodelskih združb in delovanja v okviru ene skupine dveh ali več oseb, ki so se združili za izvršitev goljufije. Tudi izsledki ukrepov potrjujejo zaključek, da je bila vloga tega obdolženca organizatorska, saj ni dvoma, da je v več primerih dajal navodila vseh ostalih soobdolžencem, da se v same izvršitve kaznivih dejanj ni neposredno vključeval, nedvomno pa je poznal širok krog ljudi, ki se je ukvarjal s preprodajo in dobavo droge, pri svoji dejavnosti pa je bil zelo previden, saj je redno menjaval telefone ter se v pogovorih izogibal navedbam o drogi, se dogovarjal le za osebna srečanja ter istočasno uporabljal šifriran način pogovorov. Ob izkazani predkaznovanosti za istovrstna kazniva dejanja in s tem izkazanem statusu specialnega povratnika, tako tudi po oceni pritožbenega sodišča odrejenega in podaljšanega pripora ni mogoče nadomestiti s katerim od milejših ukrepov, za kar se zavzemata oba pritožnika, ne glede na zatrjevanje obeh, da mu za preživljanje ni potrebno izvrševati kaznivih dejanj, ker naj ne bi držal zaključek v sklepu, da je brezposeln, in da se ne preživlja z izvrševanjem kaznivih dejanj.

9S svojimi pritožbenimi navedbami pa ne more uspeti niti zagovornik obdolženega D. D., saj KTT izsledki potrjujejo, da je temu obdolžencu soobdolženi C. C. dobavil heroin v vrednosti najmanj 5.000,00 EUR ter mu v mesecu maju na območju X. prodal 20 g kokaina za ceno 2.000,00 EUR, pri čemer so izkazani tudi stiki obdolženega D. z E. E. v obdolženčevem lokalu v X., pa tudi odhod obdolženih C. in D. v P., očitno z namenom, da bi vzpostavila stik z novim dobaviteljem ali odjemalcem prepovedane droge. Za to fazo kazenskega postopka doslej zbrani podatki zadostujejo za zaključek o obstoju hudodelske združbe in vlogi obdolženega D. v njej, saj prisluhi izkazujejo, da je sodelovanje med D., M., S. in C. potekalo utečeno, redno in vztrajno, kar je nazadnje izkazano tudi s šifriranim načinom medsebojnih komunikacij. Tudi kar se tiče v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje pravilno ugotovljenega pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, zagovornik obdolženega D. D. zmotno meni, da ta priporni razlog ni podan, ker sodišče ni navedlo niti enega imena D. odjemalcev, niti imena drugih dobaviteljev. Na tega obdolženca je namreč naslovljen očitek, da je deloval kot član hudodelske združbe s točno določeno nalogo, v okviru katere naj bi od C. pridobival heroin in ga naprej preprodajal svojih odjemalcem. Ob podanem utemeljenem sumu, da je nabavil kokain v vrednosti več kot 7.000,00 EUR in ne zgolj manjše količine za lastne potrebe, kot je trdil v svojem zagovoru, je torej logičen zaključek, da je takšno količino kokaina nabavil z izključnim namenom nadaljnje prodaje in torej izostanek imen njegovih odjemalcev še ne pomeni, da znaki kaznivega dejanja niso izkazani. Seveda v nadaljevanju postopka imela obramba možnost takšne ugotovitve sodišča, temelječe na doslej zbranih podatkih, ovreči, vendar pa je zaenkrat zanesljiv zaključek o izkazani ponovitveni nevarnosti tega obdolženca, ne glede na to, da je prvič v kazenskem postopku in da je manjši stik s kokainom tudi priznal. Istočasno pa se senat sodišča druge stopnje strinja s pritožnikom, da bodo okoliščine, na katere v svoji pritožbi opozarja pritožnik, imele v nadaljevanju postopka odločilno vlogo pri presoji, ali je še vedno podana sorazmernost med obdolžencu očitano kriminalno količino in časom, ki ga bo prebil v priporu. Ker je ta sorazmernost zaenkrat še podana, njegova vztrajnost pri izvrševanju kaznivih dejanj pa kaže, da mu legalno pridobljen zaslužek pri opravljanju gostinske dejavnosti očitno ni zadoščal za njegov slog življenja, je v celoti potrjen tudi obstoj ponovitvene nevarnosti, ki je glede na povedano ni mogoče nadomestiti z ukrepom hišnega pripora, za katerega se podrejeno zavzema njegov zagovornik.

10Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, vsled česar je pritožbe obdolženega E. E., njegovega zagovornika ter zagovornikov obdolženih G. G., D. D. in A. A. zavrnilno kot neutemeljene.