UPRS sodba IV U 240/2014

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za pravosodje št. 720-41/2014/4 z dne 27. 10. 2014, se odpravi in se zadeva vrne drugostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Prvostopenjski organ, Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, je z disciplinsko odločbo št. 720-1591/2013/67 z dne 23. 9. 2014 odločilo, da se obsojencu A.A., zaradi suma storitve hujšega disciplinskega prestopka posedovanja, vnašanja, skrivanja in razpečevanja nedovoljenega predmeta, po 6. alinei drugega odstavka 87. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), na podlagi 5. alinee prvega odstavka 88. člena ZIKS-1 izreče disciplinska kazen oddaje v samico za 14 dni, brez pravice do dela (1. točka izreka) in odločil, da posebni stroški postopka niso nastali (2. točka izreka).

2Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bil zoper obsojenca zaradi suma storitve hujšega disciplinskega prestopka, na podlagi 87. člena ZIKS, s strani vodje referata za notranje in zunanje zavarovanje vložen predlog za uvedbo disciplinskega postopka št. 720-1591/2013/48 z dne 21. 7. 2014, iz katerega izhaja, da naj bi obsojenec 10. 7. 2014 od zunanje sodelavke prejel nedovoljeni predmet, mobilni telefon, ki ga je kasneje predal obsojencu B.B. Gre za ponovljeni postopek odločanja, na podlagi odločbe Ministrstva za pravosodje št. 720-416/2014/2 z dne 19. 8. 2014.

3Prvostopenjski organ je navedel vsa dokazila, ki so se upoštevala v dokaznem postopku in ugotovil, da je bil obsojenec na ustni obravnavi 12. 9. 2014 poučen, da ima pravico spremljati ustno obravnavo po tolmaču, ki mu je bil postavljen s sklepom z dne 12. 9. 2014. Na ustni obravnavi dne 17. 9. 2014 in 22. 9. 2014 je obsojenec zanikal očitano dejanje. Po oceni vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj je pooblaščena uradna oseba zaključila, da je obsojenec storil očitani hujši disciplinski postopek.

4Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Zavrnil je vse pritožbene ugovere, tudi ugovor neustrezne obrazložitve in ugovor, da predlog za uvedbo disciplinskega postopka ni bil podan v zakonsko predpisanem roku. Ugotovil je, da ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, ker je 5 dnevni rok instrukcijski rok, kar pomeni, da lahko organ dejanje veljavno opravi tudi po poteku tega roka.

5Tožnik v tožbi odločitvi oporeka. Prvenstveno navaja da je tujec, da komunikacija ni potekala v srbskem jeziku in da mu izpodbijana odločba ni bila vročena v overjenem prevodu v srbski jezik. Prav tako v prevodu v ta jezik ni dobil nobenega pojasnila v zvezi z bivanjem ali hišnim redom. Ugovarja zastaranje uvedbe disciplinskega postopka. Prav tako bi v izreku izpodbijane odločbe morala biti navedena dejstva in okoliščine, ki so znak disciplinskega prestopka. Meni tudi, da je navedba v izpodbijani odločbi, s katero so se zavrnili njegovi dokazni predlogu v zvezi z zaslišanjem C.C. v disciplinskem postopku neobrazložena. Prav tako izpodbijana odločba neutemeljeno ne sledi izpovedbi priče B.B. Neutemeljeno je bil zavrnjen tudi predlagani dokaz z izvedencem forenzične stroke. Tako v postopku niso bila ugotovljena odločilna dejstva in izvedeni dokazi in posledično dejansko stanje ni bilo razčiščeno, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je bil uporabljen napačen predpis. Ponovno se sklicuje na to, da mu disciplinska odločba ni bila vročena v prevodu in da je bila kazen oddaje v samico izvršena pred vročitvijo in pravnomočnostjo odločbe, in da mu je za isto dejanje ponovno izrečena ista kazen. Prav tako se izpodbijana odločba opira na Hišni red zavoda, s katerim ni bil seznanjen. Niso mu bili znani niti predpisi o izvrševanju kazenskih sankcij. Tudi tožnikovo telesno in duševno stanje ne dovoljuje osamitve, zaradi česar mu nastaja škoda. Oporeka tudi ugotovitvi v 2. točki izreka, da posebni stroški niso nastali, saj so v tem postopku nastali stroški njegovega zastopanja. Navaja tudi, da je bil v zvezi z očitanim disciplinskim postopkom predhodno, brez disciplinskega postopka, že večkrat kaznovan. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

7Tožba je utemeljena.

8V obravnavanem primeru je predmet presoje odločitev prvostopenjskega organa, s katero je le-ta ugotovil, da je tožnik storil hujši disciplinski prestopek posedovanja, vnašanja, skrivanja in razpečevanja nedovoljenega predmeta, po 6. alinei drugega odstavka 87. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) in se mu je zato na podlagi 5. alinee prvega odstavka 88. člena ZIKS-1 izrekla disciplinska kazen oddaje v samico za 14 dni, brez pravice do dela.

9Na podlagi določbe 92. člena ZIKS-1 se disciplinski postopek začne na podlagi obrazloženega predloga za uvedbo disciplinskega postopka, ki ga poda vodja tiste notranje organizacijske enote zavoda, v kateri je bil prestopek storjen. Prijava se poda vodji notranje organizacijske enote zavoda oziroma vodji dislociranega oddelka. Predlog mora biti podan najpozneje v petih delovnih dneh od storitve oziroma odkritja disciplinskega prestopka in mora biti vročen obsojencu. Preden se obsojencu izreče disciplinska kazen ali javni opomin, mu je treba omogočiti, da se izjasni o predlogu, ugotoviti je treba dejanski stan prestopka ter druge okoliščine glede prestopka in osebnosti obsojenca, ki so potrebne za pravilno izbiro oziroma odmero kazni.

10Listine priloženega upravnega spisa izkazujejo, da je vodja referata za notranje in zunanje zavarovanje, na podlagi prvega odstavka 92. člena ZIKS-1, vložil predlog za uvedbo disciplinskega postopka, št. 720-1591/2013/48 z dne 21. 7. 2014, v katerem je v 1. točki opisal disciplinski prestopek ter v 2. točki predloga navedel dokaze, s katerimi utemeljuje predlog. Tako je med temi dokazi navedeno, da je bil disciplinski prestopek prijavljen 18. 7. 2014 in da je pravosodni policist D.D. dne 14. 7. 2014 zapisal uradni zaznamek. Istega dne, 14. 7. 2014, je zapisal uradni zaznamek tudi pravosodni policist E.E., dne 16. 7. 2014 pa je podal ustno izjavo pripornik F.F.

11Sodišče je vpogledalo listinam spisa priložen uradni zaznamek z dne 14. 7. 2014. V uradnem zaznamku je zabeleženo, da sta pravosodni policist E.E. in direktor JGZ G.G. opravila razgovor s študentko-delavko v JGZ C.C., ki je povedala, da je enkrat vnesla mobilni telefon in ga izročila tožniku. Sodišče je vpogledalo tudi v uradni zaznamek z dne 14. 7. 2014, ki ga je podpisal D.D. in iz katerega izhaja podatek pridobljen z razgovorom s pripornikom Rojsom, da se v zavod vnašajo mobilniki. Prav tako je vpogledalo v uradni zaznamek z dne 17. 7. 2014, ki ga je podpisal H.H. in sestavil E.E., ki potrjuje vsebino uradnega zaznamka z dne 14. 7. 2014.

12Po presoji sodišča zgoraj navedeni podatki, ki so zapisani v uradnih zaznamkih, pomenijo, da je bil zaznan sum storitve disciplinskega prestopka, oziroma je bil odkrit disciplinski prestopek. Take narave, torej odkritja disciplinskega prestopka po presoji sodišča ni mogoče pripisati listini z naslovom „A.A.-Prijava disciplinskega prestopka“, ki jo je 18. 7. 2014 sestavil I.I. Navedeno pomeni, da je bil predlog za uvedbo disciplinskega postopka podan po preteku petih delovnih dni, ki jih za vložitev tega predloga predpisuje prvi odstavek 92. člena ZIKS-1. Rok petih delovnih dni je po presoji sodišča zastaralni rok, na kar kaže sama dikcija zakonske določbe. Iz tega razloga se sodišče ne strinja z razlago tožene stranke, ki je v odločbi pritožbeni ugovor prekoračitve tega roka zavrnila z razlago, da gre za instrukcijski rok.

13Sodišče je že iz razloga navedenega v 12. točki obrazložitve te sodbe moralo tožbi ugoditi in se zato ni posebej opredeljevalo do tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na nepopolno in pomanjkljivo ugotovitev dejanskega stanja. V zvezi s tožbenim ugovorom kršitve jezika v disciplinskem postopku pa sodišče tožniku pojasnjuje, da je bil postopek voden v slovenskem jeziku, ki je skladno z določbo 11. člena Ustave RS in določbo 62. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uradni jezik, v katerem se vodi postopek. Obenem je sodišče ugotovilo tudi, da je bila tožniku v postopku zagotovljena pravica iz 62. člena Ustave RS, do uporabe svojega jezika in pisave. Iz tega razloga je sodišče zavrnilo tožbene ugovore, ki se nanašajo na jezik, v katerem bi morale biti izdane odločbe in druge listine v postopku.

14Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka, saj gre za stroške postopka v smislu 113. člena ZUP, stroški, ki jih je imel tožnik z zastopanjem, pa v skladu z določbo prvega odstavka 94. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora bremenijo obsojenca.

15Iz razloga navedenega v 12. točki obrazložitev te sodbe je sodišče tožbi na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter jo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral drugostopenjski organ izdati nov upravni akt v roku iz četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 in pri tem upoštevati, da ga pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega predpisa (narava roka iz prvega odstavka 92. člena ZIKS-1) zavezuje.

K II. točki izreka:

16Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

17Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča se v primeru, ko je odvetnik zavezanec za plačilo DDV, navedeni znesek poviša za zahtevani 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Pri tem sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR vrnjena po uradni dolžnosti opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah ( ZST-1).

18Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).