UPRS sodba I U 1483/2014

Pritožba se zavrne.

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila listo kandidatov predlagatelja A., Občinska organizacija B., za člane občinskega sveta Občine ŠB. v volilni enoti št. 1 na rednih volitvah, ki bodo 5. 10. 2014, v celoti. V obrazložitvi je toženka navedla, da je bilo v postopku preizkusa liste kandidatov ugotovljeno, da niso bile upoštevane določbe drugega odstavka 67. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV), 51. člena ZLV, ki med drugim določa, da se kandidati določijo s tajnim glasovanjem, ter Pravilnika predlagatelja o postopku določanja kandidatk in kandidatov za volitve (med drugim) v občinske svete. Ker je kandidatura predlagatelja določena v nasprotju z zakonom in pravili stranke, se glede na drugi odstavek 74. člena ZLV v zvezi s prvim odstavkom 56. člena Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) lista zavrne.

Zoper izpodbijano odločbo je pritožbo vložila OO A. B. po predsedniku C.C. in v njej navedla, da so člani stranke glasovali javno, ker se s tajnim glasovanjem ni dalo doseči predpisane kvote M-Ž zaradi nesorazmernega števila glasov M-Ž, ki se lahko doseže s tajnim glasovanjem. Na obrazcu LV 12 pod točko 7 je navedeno tajno glasovanje, vendar poleg ni pripisano po katerem členu katerega zakona, zato so smatrali, da se lahko sami odločijo o načinu glasovanja. Letos so to delali prvič, saj so to dosedaj opravljale področne organizacije stranke. V dobri veri so glasovali javno (demokratično), zato so predlagali, da kljub nekaterim neskladnostim sodišče dovoli nastop liste OO A. B. na lokalnih volitvah v svet Občine B..

Toženka je poslala spise volilne zadeve, na pritožbo pa ni odgovorila.

Ob predhodnem preizkusu pritožbe je sodišče ugotovilo, da je vložena pritožba pomanjkljiva. Po prvem odstavku 97. členu ZLV lahko zoper odločbo občinske volilne komisije (kar je v tem primeru izpodbijani akt), s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov, vsak kandidat ali predstavnik kandidature ali liste kandidatov vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore v 48 urah po prejemu odločbe. V obravnavani zadevi pa je pritožbo (kot že navedeno v 2. točki obrazložitve te pritožbe) vložila politična stranka OO A. B. po svojem predsedniku C.C., ki je sicer tudi eden izmed kandidatov na listi kandidatov (kandidat pod št. 4), vendar je pritožbo podpisal kot predsednik OO A. B. in ne kot kandidat. Glede na navedeno in ob upoštevanju nepopolnega pravnega pouka v izpodbijani odločbi (v njem je navedeno le, katero pravno sredstvo je možno vložiti zoper izpodbijani akt, kam in na kakšen način ga je treba vložiti ter rok za njegovo vložitev, ne pa kdo so upravičene osebe za njegovo vložitev) je sodišče s pozivom z dne 14. 9. 2014 ob 14. 00 uri pozvalo C.C. na odpravo pomanjkljivosti pritožbe v smislu 31. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in mu za popravo postavilo rok. Pritožnik je pomanjkljivosti pritožbe odpravil v postavljenem roku in sebe navedel kot pritožnika ter se podpisal kot kandidat št. 4 na listi OO A. B.. Sodišče zato šteje, da je pritožbo vložil C.C. kot kandidat na listi kandidatov predlagatelja OO A. B., ki je v popravi tožbe v celoti povzel navedbe že vložene pritožbe. Pritožba je tako skladna z 97. členom ZLV.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je OVK zavrnila listo kandidatov predlagatelja OO A. B. za člane občinskega sveta v Občini B.. Pri svoji odločitvi se je sklicevala na 51. člen ZLV ter pravila predlagatelja.

Po 51. členu ZLV politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Zakon torej zavezuje politične stranke, da uredijo postopek za določanje kandidatov s svojimi pravili, pri tem pa izrecno predpisuje, da se morajo določiti s tajnim glasovanjem, ter da imajo pri tem pravico sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Izpolnjevanje navedenih pogojev mora vlagatelj kandidature izkazati že ob vložitvi liste kandidatov, sicer se šteje, da kandidatura ni zakonita.

Iz podatkov spisa obravnavane volilne zadeve izhaja, da je predlagatelj OO A. B. ob vložitvi liste kandidatov predložil tudi Pravilnik o postopku za določanje kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve v Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, občinske in mestne svete, volitve županj in županov, volitve predsednice ali predsednika republike ter volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament ter zapisnik o delu konvencije ki je določila listo kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine B. z dne 7. 9. 2014. Iz 18. člena Pravilnika tako med drugim izhaja, da kandidatne liste za občinske in mestne svete ter kandidatke in kandidate za županje in župane določijo volilne konvencije članic in članov na območju občin, v katerih se izvajajo volitve, ter da je glasovanje na volilnih konvencijah tajno. Iz zapisnika z dne 7. 9. 2014 pa je razvidno, da so udeleženci konvencije javno glasovali za predlagano sestavo kandidatne liste. Da so udeležence konvencije o kandidatni listi glasovali javno, pa tudi med strankami ni sporno, zaradi česar je po presoji sodišča toženka pravilno zavrnila njihovo kandidatno listo.

Sodišče tako ne more upoštevati pritožbene navedbe o sicer pomotnem načinu glasovanja (ki pa je po mnenju pritožnika demokratično) glede na izostanek izkušenj predlagatelja v tovrstnih zadevah, kakor tudi, da naj sodišče kljub očitno utemeljenemu očitku o nepravilno izvedenem glasovanju potrdi predlagano kandidatno listo. Izvedba tajnega glasovanja je namreč eden izmed zakonskih pogojev, ki ga mora politična stranka izkazati ob vložitvi kandidatne liste. Če tak pogoj nedvomno ni izpolnjen, kandidiranje na tak način potrjenega kandidata ali liste kandidatov glede na citirane zakonske določbe ni možno.

Sodišče tako sodi, da je toženka 51. člen ZLV v zvezi s 56. členom ZDVZ pravilno uporabila, zaradi česar je pritožbo pritožnika na podlagi 97. člena ZLV v zvezi s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.