VSL sodba II Cp 719/2015

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek 33.437,73 EUR nadomesti z zneskom 16.718,87 EUR, v II. točki izreka tako, da se znesek 3.765,00 EUR nadomesti z zneskom 20.483,86 EUR, v V. točki izreka pa tako, da se znesek 4.316,65 EUR nadomesti z zneskom 3.104,33 EUR;

sicer se pritožba zavrne in sodba v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu, potrdi.

II. Tožnica je dolžna drugi toženki povrniti 403,50 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je druga toženka dolžna tožnici plačati odškodnino v znesku 33.437,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.1.2010 dalje do plačila (I. točka izreka); višji tožbeni zahtevek zoper to stranko za znesek 3.765,00 EUR, je sodišče zavrnilo (II. točka izreka); zavrnilo tožbeni zahtevek zoper prvo toženko, da je ta dolžna tožnici plačati odškodnino v znesku 37.202,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.6.2010 dalje do plačila (III. točka izreka); odločilo, da je tožnica dolžna prvi toženki povrniti pravdne stroške v znesku 542,52 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka); odločilo, da je druga toženka dolžna povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 4.316,65 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2Zoper ugodilni del sodbe je pravočasno pritožbo vložila druga toženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpostavlja, da tožnica ni izkazala, da se je v asfaltu nahajala 4 cm globoka razpoka, v katero je zapel roler, tega ni potrdila nobena od zaslišanih prič, niti tega ne dokazujejo fotografije. Izvedenka medicine dela, prometa in športa je podala mnenje, da bi do padca in takšne poškodbe lahko prišlo, če bi kolešček rolerja zapeljal v razpoko v asfaltu, v katero bi ga zagrabilo. Takšne razpoke pa tožnica ni dokazala. Iz fotografij je razvidno, da na mestu padca manjka manjši del gornje plasti asfalta. Pri tem pa prenizka stopnja skrbnosti pri vzdrževanju sporne poti, kot je to ocenilo sodišče, ni v neposredni vzročni zvezi s škodnim dogodkom in nastalo škodo. Tožnica bi morala dokazati obstoj razpoke. Gre za zunanjo pohodno površino, namenjeno prvenstveno peš hoji in je za tovrstno pot varna in dobro vzdrževana. Ne gre za površino, ki bi bila namenjena izključno rolanju in podobnim športom, ko bi se od vzdrževalca lahko zahtevalo, da zagotovi popolnoma gladko površino. Tožnica je sama zavestno izbrala sporno pešpot za svojo rekreacijo, ukvarjala pa se je s športom, pri katerem obstaja večja verjetnost padcev in posledično poškodb, zaradi česar je dolžna tudi sama, vsaj delno, če ne v celoti, prevzeti riziko, ki se mu je izpostavila.

3Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Tožnica se je dne 12.10.2008 poškodovala pri rolanju na pešpoti v parku T. (takoimenovani ... drevored). Zapeljala naj bi v razpoko oziroma luknjo v asfaltu, padla in si zlomila stegnenico. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je do dogodka prišlo na kraju in na način, kot je zatrjevala tožnica; da so bile na sporni poti luknje, manjkala je zgornja plast asfalta; da je lastnik in upravljalec poti zavarovanka druge toženke (... občina ...); da pot ni bila vzdrževana; da ravnanje zavarovanke druge toženke pri vzdrževanju poti ni zadostilo pravnemu standardu profesionalne skrbnosti; da tožnici ni mogoče očitati, da je bila pri rolanju premalo skrbna, saj ni mogla pričakovati, da bo pešpot neustrezno vzdrževana oziroma da bodo na njej luknje v asfaltu. Zaključilo je, da je za škodni dogodek in za tožnici nastalo škodo v celoti odgovorna zavarovanka druge toženke (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Zaključek je delno materialnopravno napačen.

6Ni pravno odločilno, ali je manjkajoče dele asfalta na sporni poti (primerjaj fotografije) označiti za razpoke ali luknje ali kaj podobnega, bistveno je, da je bilo nesporno ugotovljeno, tudi na podlagi mnenja izvedenke medicinske stroke s področja medicine dela, prometa in športa, da je do padca tožnice prišlo v posledici dejstva, da je z rolerjem zapeljala v luknjo (kot poškodbo asfalta označi sodišče prve stopnje), izgubila ravnotežje in padla.(1) Pritožba ne izpodbija zaključkov sodišča prve stopnje, da je bil asfalt „dotrajan“ in poškodovan (primerjaj tudi fotografije), da je bila zavarovanka druge toženke tista, ki bi kot lastnica in upravljalka poti morala organizirati opravljanje rednega vzdrževanja, da pot leta ni bila vzdrževana in ne pregledana. Utemeljen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da ravnanje zavarovanke druge toženke pri vzdrževanju in pregledovanju poti ni zadostilo pravnemu standardu profesionalne skrbnosti (primerjaj 15. točko obrazložitve).

7Vendar pa sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo pravila o primerjalni (ne)skrbnosti.(2) Tožnica se je zavedala, da rola po površini prvenstveno namenjeni za pešce – sprehajalni poti v parku in ne po površini namenjeni izključno rolanju in podobnim športom. Zato se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da se je mogla in morala zavedati, da ne gre za „popolnoma gladko površino, brez kakršnihkoli poškodb“, kakor tudi, da lahko že ob majhni hitrosti ob nenadni spremembi površine terena, pride do padca.(3) Upoštevaje povedano, glede na stanje poti (primerjaj fotografije), tožnica ni mogla oziroma ni smela z gotovostjo računati na brezhibnost poti v smislu (popolnoma) varne vožnje z rolerji, in bi upoštevaje opisane okoliščine morala in mogla mogla pričakovati nastanek tovrstne nezgode in storiti vse, da do nastale škodne posledice ne bi prišlo. Ker je za rolanje zavestno izbrala navedeno pešpot, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je s tem dolžna tudi sama delno prevzeti riziko, ki se mu je izpostavila. Tudi ona je namreč opustila dolžnostno ravnanje (ob stanju poti, storiti vse, da do škodne posledice ne bi prišlo).(4)

8Ob izpolnitvah vseh elementov odškodninske odgovornosti na obeh straneh (tako protipravnosti ravnanja kot vzročne zveze med njunim ravnanjem in tožnici nastalo škodo), je tako izkazana deljena odgovornost obeh pravdnih strank na podlagi 171. člena OZ in sicer sta po mnenju pritožbenega sodišča za škodni dogodek in škodo pravdni stranki odgovorni v enakih deležih, vsaka torej do 50 %.

9V tem obsegu je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odškodnino sorazmerno znižalo. Tožnici gre sedaj iz naslova nematerialne in materialne škode 16.718,87 EUR odškodnine (prej 33.437,73 EUR).(5) V tem obsegu je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremenilo (358. člen ZPP). Glede na spremenjeni uspeh pravdnih strank v postopku, je poseglo tudi v odločitev glede povrnitve pravdnih stroškov. Tožnica je sedaj po temelju uspela s 50 %, po višini pa 90 %, skupaj 70 %, druga toženka pa 30 %. Sodišče prve stopnje je tožnici priznalo stroške postopka v znesku 4.559,12 EUR in ji gre, upoštevaje nov uspeh v pravdi, 3.191,38 EUR. Drugi toženki je sodišče odmerilo pravdne stroške v znesku 290,18 EUR, glede na spremenjeni uspeh, ji gre sedaj 87,05 EUR. Po medsebojnem pobotu je druga toženka dolžna tožnici povrniti 3.104,33 EUR pravdnih stroškov pred sodiščem prve stopnje.

10Sicer je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu, potrdilo (353. člen ZPP).

11Tožnica je drugi toženki dolžna povrniti tudi pritožbene pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Njen uspeh s pritožbo je bil polovičen, zato ji je tožnica dolžna povrniti polovico pritožbenih stroškov, ki predstavljajo sodno takso v višini 807,00 EUR. Dolžna ji je torej povrniti 403,50 EUR pritožbenih pravdnih stroškov, v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------

Op. št. (1): Zaradi nenadne fiksacije čevlja v odrivu obremenjene rolke (in spodnje okončine) – stran 3 izvedenskega mnenja, list. št. 157.

Op. št. (2): Primerjaj Obligacijski zakonik s komentarjem (Splošni del), I. knjiga, GV Založba Ljubljana, 2003, stran 967. „Po tem pravilu se odgovornost oziroma breme negativnih posledic škodnega dogodka porazdeli med odgovorno osebo in oškodovancem v sorazmerju z obsegom njune neskrbnosti. Obseg neskrbnosti pa se določi kot razmerje med ravnijo (stopnjo) dolžne skrbnosti in ravnijo dejanske skrbnosti (neskrbnosti) konkretnega ravnanja“.

Op. št. (3): Glej stran 4 mnenja izvedenke medicine dela, prometa in športa, list. št. 158.

Op. št. (4): Izbrati drugo površino, ali rolati s skrajno skrbnostjo in previdnostjo, kar bi jo nedvomno omogočilo, da poškodbo(e) asfalta opazi (primerjaj fotografije).

Op. št. (5): Odmera odškodnine za pritožbo ni sporna.