VSL sodba I Cp 314/2015

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo 1) tožbeni zahtevek za objavo popravka, ki se glasi:

"Novinarka A. A. razkriva resnico!

V članku z naslovom ..., ki je bil objavljen dne 26. 9. 2014 v časniku ..., so navedena obvestila, s katerimi je bila prizadeta čast in dobro ime novinarke A. A.

V članku je bila A. A. predstavljena kot oseba, ki naj bi v stanovanje N. v ljubljanskem naselju X naselila golobe in ki naj najemodajalki ne bi plačevala najemnine in stroškov, v stanovanju pa naj bi bili najdeni ptičji iztrebki po tleh, po pohištvu in po vseh stvareh in da naj bi mrtvega goloba našli celo v hladilniku.

Trditve in namigovanja v navedenem članku ne držijo. A. A. je namreč najemodajalki N. plačala vse najemnine in vse stroške, do katerih je bila ta upravičena.

Ravno tako ne drži, da naj bi stanovanje N. uničila A. A. Sploh pa ne držijo namigovanja, da naj bi bilo uničenje stanovanja izvršeno z golobi. A. A. odločno zanika, da bi v stanovanje naselila golobe oziroma da bi bilo stanje stanovanja v X v kakršnemkoli smislu povezano z njenim ravnanjem ali da bi bila odgovorna za kaj takega."

In sicer na sredini 11. strani tiskane izdaje časopisa ter tako, da ob tem navede, da gre za popravek, zahtevan v zvezi s spornim člankom ter da so črke v naslovu in tekstu popravka enake velikosti in enakega tipa pisave kot v spornem članku,

in 2) zahtevek za objavo enakega popravka na spletni strani www...

2Toženka v pritožbi zoper navedeno sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi. Sodišče je spregledalo, da je toženec sam konkludentno priznal utemeljenost zahtevka, ko je njen popravek objavil v "papirnati" izdaji časopisa ... Razlog za tožbo je bil le v tem, da popravek ni bil objavljen na enakovrednem mestu in v spletni izdaji. Ker je sodišče ponovno presojalo obstoj odklonitvenih razlogov, je ravnalo v nasprotju z zakonom. Pravica do popravka bi morala biti zagotovljena na enostaven način, ker je ustavna in s tem temeljna pravica, sodišče pa je "iskalo" zgolj razloge za zavrnitev zahtevka. Tožnica je v različnih medijih deležna negativnega obravnavanja v smislu, da se jo prikazuje kot osebo, ki je z naseljevanjem golobov uničila in razdejala tuje nepremičnine. Iz tega razloga in ker sodišče vedno znova najde razlog za zavrnitev zahtevkov, je pri oblikovanju popravkov še posebej pazljiva. Stališče sodbe, da je že zaradi naslova podan odklonitveni razlog, je napačno. Prvi odstavek 28. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) nalaga navedbo naslova. Iz naslova ne izhaja, da je le tožnica tista, ki govori resnico. Napačno je tudi stališče, da je podan odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Brez navedbe drugega odstavka bi bil popravek brez vrednosti, ker ga nihče ne bi razumel. Napačen je zaključek, da v spornem članku ni navedeno, da je tožnica v stanovanju naselila golobe. V podnaslovu je namreč navedeno "A. se mora zaradi golobov braniti pred obtožbami o uničevanju stanovanja", članek pa je opremljen z grozljivim in posebej poudarjenim citatom: "Ptičji iztrebki so bili povsod, po tleh, po pohištvu in po vseh stvareh, mrtvega goloba so našli celo v hladilniku." Že iz teh navedb, sploh pa iz prvega stavka objave, ki se glasi: "Sojenja samostojni novinarki A. A., ki se mora zaradi obtožb o uničenju stanovanja v ljubljanskem naselju X zagovarjati na okrajnem sodišču, kot vse kaže, še ne bo kmalu konec" in iz zadnjega poglavja objave z naslovom "V stanovanju je imela golobe" logično izhaja, da objava tožnici očita naselitev golobov v stanovanju. Tožnica je tudi jasno zanikala hude očitke, ki jih je nanjo naslovila sporna objava. Zanikala je, da ne bi plačevala najemnine, da je uničila stanovanje in da je stanje v stanovanju kakorkoli povezano z njenim ravnanjem ali naselitvijo golobov. Sporni del članka, na katerega se nanaša popravek, vsebuje 1266 znakov s presledki, popravek pa 1172 znakov brez presledkov in brez uvodnega odstavka, kjer gre za obvezno sestavino in ne za sestavni del popravka. Popravek ima sedem povedi, sporni del članka pa devet. Sodišče ni upoštevalo, da se je tožnica sklicevala na celotno objavo, ki je opremljen tudi s fotografijo, popravek pa ne. V sodbi je navedeno, da se popravek nanaša le na šest stavkov objave. Ker ni navedeno, na katerih šest stavkov se nanaša, sodbe ni mogoče preizkusiti.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZMed ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. Po opredelitvi popravka v četrtem odstavku istega člena z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Po prvem odstavku 31. člena ZMed je odgovorni urednik dolžan objaviti popravek, razen v primerih, določenih z zakonom, med drugim tudi v primeru, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu (druga alineja) ali če je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša (šesta alineja). Popravek se mora v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZMed objaviti brez sprememb.

5Pritožbeno stališče, da toženčeva objava popravka v tiskani izdaji časopisa pomeni konkludentno priznanje utemeljenosti zahtevka in da je zato podana ovira za razpravljanje o obstoju odklonitvenih razlogov, ni utemeljeno. Takó priznanje dejstev kot pripoznava zahtevka, na kar meri pritožbeno stališče, je v postopku upoštevno, če je podano v vlogi stranke, naslovljeni na sodišče. Glede na to, da se je toženec v postopku zavzemal za zavrnitev zahtevka, ni mogoče sklepati niti na pripoznavo zahtevka niti na priznanje dejstev (pri čemer pritožnica niti ni navedla, katera dejstva naj bi bila priznana).

6Neutemeljeni so očitki v zvezi s stališčem sodbe, da je podan odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Izpodbijana sodba zaključuje, 1) da je že naslov v nasprotju z namenom pravice do popravka, ki je le v zagotovitvi pravice prizadetega, da se na enakovrednem mestu izjavi o spornem obvestilu, 2) da drugi odstavek popravka predstavlja (nepotrebno) povzemanje članka, poleg tega pa v članku ni navedeno, da je tožnica v stanovanje naselila golobe, in da gre pri dvakratnem zapisu besede "namigovanja" za oceno zapisanega, ne pa za prikaz nasprotnega ali bistveno dopolnitev zapisanega, 3) da v spornem članku ni trditve, da je tožnica v stanovanje naselila golobe, ampak je bilo navedeno, da so bili v stanovanju najdeni ptičji iztrebki in mrtev golob, česar predlagani popravek ne zanika, 4) da v članku ni bilo navedeno, da je stanje stanovanja povezano s tožničinim ravnanjem oziroma da je zanj odgovorna, ampak da se njena morebitna odgovornost šele presoja v kazenskem postopku.

7Pravilne so ugotovitve sodbe, da drugi odstavek ne predstavlja popravka. Ne gre niti za zanikanje prikazanih dejstev, niti za njihovo dopolnjevanje, ampak le za prikaz tožničinega razumevanja spornega dela članka, objave tega pa pravica do popravka ne zagotavlja. Pravilen je tudi zaključek, da v četrtem odstavku niso navedena dejstva, ki bi bistveno dopolnjevala navedbe v spornem članku. Tožnica je zatrdila, da da ni uničila najetega stanovanja, da stanovanje ni bilo uničeno z golobi, da ona v stanovanju ni naselila golobov in da stanje stanovanja ni posledica njenega ravnanja oziroma zanj ni odgovorna. Pravilen je zaključek sodbe, da iz članka ne izhaja trditev, da je tožnica odgovorna za stanje stanovanja, ampak da bo to predmet presoje v kazenskem postopku. Zgolj zanikanje njene odgovornosti zato ne predstavlja niti zanikanja navedbe v članku niti njene bistvene dopolnitve. Pravilen je tudi zaključek sodbe, da v članku ni trditve, da je v stanovanju naselila golobe, trditev iz članka, da so bili v stanovanju najdeni ptičji iztrebki in mrtev golob, pa v popravku ni zanikana. Drugačno pritožbeno gledišče o vsebini članka ni utemeljeno. Ne glede na to, ali iz navedb v članku "logično izhaja" dejstvo, katerega obstoj predlagani popravek zanika, gre za popravek v smislu zakonske opredelitve le, kolikor se nanaša na dejstva, navedena v članku. Nedopustna očrnitev ugleda z insinuacijami, ki jih povprečen bralec razbere iz članka, je lahko predmet drugega pravnega varstva.

8Ker glede na to, da je treba popravek obravnavati kot celoto,1) že zaključek, da besedilo drugega in četrtega odstavka predlaganega popravka ne predstavljata popravka v zakonskem smislu, narekuje zavrnitev zahtevka. V izpodbijani sodbi se zato ni bilo treba opredeliti do tega, ali gre v tretjem odstavku predlaganega popravka za zanikanje navedb iz spornega članka. Pritožbene navedbe v zvezi s tem delom popravka zato ne zahtevajo odgovora.

9Iz enakega razloga na odločitev o pritožbi ne vpliva morebitna nepravilnost zaključka, da že naslov predlaganega popravka narekuje zavrnitev njegove objave, pravilno pa je stališče, da naslov ne predstavlja zanikanja navedb v članku oziroma njihove dopolnitve.

10Ker je že zaradi obstoja odklonitvenega razloga iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed izpodbijana sodba pravilna, ni potreben odgovor na pritožbene navedbe v zvezi z zaključkom izpodbijane sodbe o nesorazmerju med dolžino spornega dela članka in dolžino popravka. Pritožbeno sodišče le ob robu dodaja, da je v sodbi ugotovljeno, da se popravek nanaša le na besedilo v tretjem stolpcu spornega članka, ki govori o neplačevanju najemnine, najdenih ptičjih iztrebkih in mrtvem golobu in na ponovitev dveh izmed teh stavkov v povečanem delu besedila znotraj članka, ter da je ta ugotovitev pravilna.

11Na pritožbene navedbe v zvezi s pomenom okoliščine, da je pravica do popravka ustavna pravica, pritožbeno sodišče odgovarja, da iz izpodbijane sodbe ni razvidno, da ne bi bila upoštevana v vsebini, zagotovljeni z ustavo in zakonom. Stališče pritožbe, da bi morala biti pravica do popravka, zato ker je ustavna pravica, dostopna na enostaven način, pa je preveč poenostavljeno, da bi zahtevalo argumentiran odgovor.

12Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

----------

Op. št. (1): Odgovorni urednik ga je namreč po prvem odstavku 27. člena ZMed dolžan objaviti brez sprememb.