VSRS sklep II Ips 68/2015

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v delu odločitve o pritožbi toženca in stroških pritožbenega postopka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je tožeči in po nasprotni tožbi toženi stranki (v nadaljevanju toženec) naložilo, da toženima in po nasprotni tožbi tožečima strankama (v nadaljevanju tožnici) nerazdelno plača 29.339,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka). Glede plačila zneska 95.234,17 EUR s pripadki je sodišče zahtevek zavrnilo (točka II izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (točka III izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi druge tožnice in toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 129/2014 z dne 21. 8. 2014 dopustilo revizijo toženca glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje trditvenega bremena pravdnih strank v zvezi s povečanjem vrednosti objekta zaradi nelegalnih vlaganj.

Navedbe revidenta

4Revident uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da so bila izvršena dela tožnikov škodljiva za objekt v lasti toženca, saj je zaradi izvedenih vlaganj objekt pridobil status nelegalne gradnje. Meni, da dovoljenja za legalizacijo ne bo mogel pridobiti, kar izničuje koristnost opravljenih vlaganj in revidentu nalaga dodatne stroške za v prihodnje, kar je potrdil tudi izvedenec. Toženčeva trditev, da objekt predstavlja nelegalno gradnjo ni bila prerekana, tožnika pa nista trdila, da bo objekt mogoče legalizirati; če bi ga bilo mogoče legalizirati, bi tožnika to tudi storila. Predlaga, da Vrhovno sodišče pravnomočno sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek (v celoti) zavrne, podrejeno pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču druge ali prve stopnje.

5Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6Revizija je utemeljena.

7Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8Revizija je bila dopuščena glede pravnega vprašanja pravilne porazdelitve trditvenega in dokaznega bremena v zvezi s povečanjem vrednosti objekta zaradi nelegalnih vlaganj.

9212. člen ZPP določa, da mora stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožnika sta zatrjevala in dokazovala vlaganja, ki naj bi za toženca pomenila obogatitev, ki naj jima jo izplača. Toženec je zatrjeval, da vlaganja zanj ne pomenijo koristi, saj objekta ni mogoče legalizirati. Procesno dokazno breme se je tako prevalilo nazaj na tožnika, ki bi morala možnost delne legalizacije zatrjevati ter tudi dokazati. Zmotna je tako presoja sodišča druge stopnje, da je bilo v zvezi z vprašanjem možnosti (delne) legalizacije trditveno in dokazno breme na toženi stranki.

10Trditveno in dokazno breme (posredno) določa materialno pravo. Pogoji za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve iz 190. člena Obligacijskega zakonika so: obogatitev, prikrajšanje (na škodo drugega), vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja. Zato toženec v reviziji povsem pravilno opisuje, da je odločilna korist obogatitelja na škodo drugega. Sodna praksa je pri tem dokaj enotna in dosledno zahteva ne le prikrajšanje ene stranke, temveč predvsem korist obogatitelja(1). To pomeni, da se je ob substanciranem ugovoru toženca, da vlaganja tožnic zanj ne predstavljajo koristi, dokazno breme v zvezi z vprašanjem povečanja vrednosti objekta zaradi nelegalnih vlaganj prevalilo nazaj na tožnici. Tudi sicer je v teoriji(2) in sodni praksi uveljavljeno pravilo, da je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje obstoj (npr. da je delna legalizacija objekta mogoča), in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva (da delna legalizacija objekta ni mogoča).

11Ker je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, je bilo treba reviziji toženca na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP ugoditi in odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa, da bo v ponovljenem postopku na drugi stopnji mogoče toženčevo pritožbo materialnopravno pravilno izčrpati v že zgoraj nakazani smeri.

12Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Glej na primer odločbi VS RS II Ips 718/2008 in III Ips 97/2002.

Op. št. (2): Jan Zobec, Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2006, str. 347.