VSRS Sodba XI Ips 3724/2015-354

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je zoper obdolženo M. I. odredil pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ker je podan utemeljen sum, da je storila dve kaznivi dejanji trgovine z ljudmi po drugem v zvezi s prvim odstavkom 113. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zoper sklep o odreditvi pripora je zagovornik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Kp 3724/2015 z dne 6. 2. 2015 kot neutemeljeno zavrnilo.

2Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora obdolženkin zagovornik pravočasno vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri Vrhovnemu sodišču predlaga, da pravnomočni sklep o odreditvi pripora razveljavi in odredi takojšnjo izpustitev obdolženke na prostost. Zagovornik izpodbija obstoj utemeljenega suma z navedbami, da je tožilstvo poleg zahteve za preiskavo, dne 4. 2. 2015 vložilo še zahtevo za njeno razširitev, v kateri je M. I. opisana kot žrtev kaznivega dejanja, pri čemer so v obeh primerih navedene iste časovne in krajevne okoliščine očitanega dejanja. Obdolženka je na policiji in pred preiskovalnim sodnikom izpovedala, da je v tej zadevi dejansko žrtev in je bila prisiljena, v strahu zase in za svojo družino, novačiti dve dekleti v Subotici. Z vložitvijo zahteve za razširitev preiskave je po prepričanju zagovornika utemeljenost suma, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje tako omajana, da bi bilo potrebno pripor odpraviti. Zagovornik se prav tako ne strinja z oceno sodišča, da je obdolženka begosumna. Navaja, da je prijavljena na naslovu Ž. cesta ... v Ljubljani, kjer je do odvzema prostosti živela skupaj s svojim zaročencem, državljanom RS M. G., s katerim navkljub priporu in kazenskemu postopku načrtujeta sklenitev zakonske zveze.

3Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovorila vrhovna državna tožilka, ki meni, da zahteva ni utemeljena, saj ne očita konkretnih kršitev, zaradi katerih jo je dovoljeno vložiti. Zagovornik drugače kot sodišče ocenjuje do sedaj ugotovljena dejstva tako glede obstoja utemeljenega suma, kot glede obstoja pripornega razloga. Očitek zagovornika, da je obdolženka v resnici zgolj žrtev, ob upoštevanju navedb državnega tožilca v zahtevi za preiskavo (v kateri se obdolženki očita storitev dveh kaznivih dejanj) in navedb v zahtevi za razširitev preiskave (v kateri državni tožilec zatrjuje, da je obdolženka žrtev trgovine z ljudmi) ter drugih podatkov spisa lahko ocenjuje le Vrhovno sodišče skladno z določbo 427. člena ZKP, če bo ocenilo, da obstaja precejšen dvom v resničnost odločilnih dejstev.

4Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP vročilo obdolženki in njenemu zagovorniku, k

i se o njem

nista izjavila.

B.

5Temeljni pogoj za odreditev pripora je obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje (prvi odstavek 201. člena ZKP). Utemeljen sum je podan, če je stopnja verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storila, pri čemer mora sum temeljiti na konkretnih dejstvih in dokazih. Po ustaljenem stališču sodne prakse morajo biti v obrazložitvi določno navedeni razlogi, iz katerih je razvidno, na podlagi katerih dejstev in okoliščin je sodišče sklepalo o obstoju utemeljenega suma.

6V obravnavanem primeru sta nižji sodišči zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženka zaradi izkoriščanja prostitucije v septembru in oktobru 2014 novačila A. G. in K. V., pri čemer je obdolženka organizirala in plačala njun prevoz v Slovenijo in pridobila 10% delež, ki ga je za prostitucijo plača stranka, oprli zlasti na izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov. Komunikacija med obdolženko in B. M. je natančno analizirana in pojasnjena v 6. točki sklepa o odreditvi pripora, iz katerega je razvidna vloga obdolženke v okviru očitanega kaznivega dejanja, ki je bila zlasti v tem, da je v Srbiji poiskala primerni dekleti, poskrbela za njun prevoz v Slovenijo in tudi sodelovala pri delitvi protipravno pridobljene premoženjske koristi. Specializirano državno tožilstvo je dne 4. 2. 2015 res vložilo zahtevo za razširitev preiskave v zvezi s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi po drugem v zvezi s prvim odstavkom 113. člena KZ-1, ki je bilo storjeno na škodo obdolženke M. I., vendar ta okoliščina utemeljenega suma v tej fazi postopka ne omaje. Iz obrazložitve pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora je razvidno, da sta nižji sodišči upoštevali, da je bila obdolženka sprva žrtev kaznivega dejanja (v času od februarja do maja 2014), v določenem trenutku pa je prevzela aktivnejšo vlogo pri organizirani trgovini z ljudmi (v septembru in oktobru 2014). Odgovor na vprašanje, ali je to storila pod vplivom grožnje in strahu pred soobdolženim B. M., presega okvir odločanja v postopku odreditve pripora in bo predmet nadaljnjega postopka, ko bodo znana vse relevantna dejstva in okoliščine.

7Zagovorniku tudi ni mogoče pritrditi, ko navaja, da ni podan priporni razlog begosumnosti. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa, na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 420. člena ZKP), med drugim izhaja, da obdolženka le začasno biva v Sloveniji, da se razen z očitano kriminalno dejavnostjo v Sloveniji ni ukvarjala z ničemer drugim, da jo na Slovenijo ne veže nobena subjektivna ali objektivna okoliščina, da v Sloveniji nima nobene realne zaposlitve in da njene navedbe o resni zvezi z državljanom Slovenije niso z ničemer objektivno izkazane. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je po presoji Vrhovnega sodišča razumno sklepanje, da obstaja resna in konkretna nevarnost, da bi na prostosti pobegnila iz države in se izognila pravosodnim organom ter onemogočila izvedbo tega kazenskega postopka. Kolikor pa zagovornik navaja, da je obdolženka na naslovu začasnega prebivališča živela skupaj s svojim zaročencem, s katerim načrtujeta sklenitev zakonske zveze, nedovoljeno posega v pravnomočno ugotovljeno dejansko stanje (drugi odstavek 420. člena ZKP).

8Če bo za obdolženko nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.