VSM sklep I Ip 271/2015.

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zgoraj navedenemu ponudniku domaknilo dolžniku do 2/5 solastne nepremičnine z ID znakom xz in dolžniku do 1/4 solastne nepremičnine z ID znakom xx in xy, za ceno 79.399,23 EUR (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je dolžan ponudnik v roku 30 dni od prejema prvostopnega sklepa plačati kupnino v višini 63.519,38 EUR na v izreku podrobneje opredeljeni račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti, če ponudnik v tem roku kupnine ne položi in v kolikor niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 191. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), sodišče prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo (II. točka izreka). Prvostopno sodišče je v III. točki izreka še navedlo, da bo v sklepu o izročitvi nepremičnin kupcu odredilo zemljiški knjigi izbris vseh vpisanih pravic in bremen na teh nepremičninah v skladu z določilom 89. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

2Zoper tako prvostopno odločitev se pravočasno laično pritožuje ponudnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Ne strinja se s prvostopno odločitvijo, v okviru katere mu je bilo naloženo, da poravna kupnino v roku 30 dni od vročitve izpodbijanega sklepa kljub nepravnomočnosti odločbe upravne enote o statusu kmetijskega zemljišča. Navaja, da bi moral plačati kupnino za nepremičnino, za katero pa nato ni siguren, če bo njegova. Po njegovem prepričanju sodišče prehiteva s tem, ko ni počakalo, da je odločba Upravne enote Murska Sobota z dne 11. 12. 2014 o statusu kmetijskega zemljišča pravnomočna. Zahtevek se je po tej odločbi sicer zavrgel, vendar pritožnik poudarja, da je stanje v naravi in po katastru drugačno, kot izhaja iz odločbe. Prvostopno sodišče naj bi ponudnika posledično prehitro zavezalo k plačilu kupnine, s čimer ga spravlja v slabši položaj. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa, ki naj ga sodišče izda takoj po pravnomočnosti sklepa upravne enote z dne 11. 12. 2014, oziroma ugotovi, da izpodbijani sklep učinkuje šele po pravnomočnosti navedenega sklepa upravne enote. Pritožnik pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi smiselno uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev procesnih določb. Utemeljena pa je pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep o domiku izdalo preuranjeno, kot bo še podrobneje obrazloženo.

5Sodišče prve stopnje je obravnavano zadevo v skladu s tretjim odstavkom 82. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ-J) pravilno obravnavalo po določbah ZIZ pred uveljavitvijo novele ZIZ-J. Po ugotovitvi, da je na drugem naroku za prodajo na javni dražbi z dne 26. 11. 2014 ponudnik podal najugodnejšo ponudbo za nakup solastniških deležev nepremičnin, ki so bili predmet prodaje, je ponudnika glede na to, da naj bi bil po podatkih sodnega spisa del parcele x k.o. S. kmetijsko zemljišče - travnik, v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ napotilo, da v roku 8 dni pri UE Murska Sobota poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla oz. domika. Iz podatkov v spisu izhaja, da je ponudnik v naloženem mu roku vlogo za pridobitev odobritve pri pristojni upravni enoti podal dne 3. 12. 2014, vendar je bil njegov zahtevek za odobritev domika s sklepom Upravne enote Murska Sobota št. 330-4851/2014-6(0414) z dne 11. 12. 2014 zavržen, ker zemljišči, glede katerih je bila predlagana odobritev pravnega posla, nista kmetijski zemljišči.

6Utemeljena je pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep o domiku izdalo takoj po pridobitvi omenjene odločbe upravne enote, iz katere smiselno izhaja, da odobritev domika ni potrebna, ker ne gre za kmetijska zemljišča, ne da bi počakalo oz. sploh preverilo, ali je navedena upravna odločba že dokončna. V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da je potrebno sedmi odstavek 189. člena ZIZ, v skladu s katerim sodišče sklep o domiku izda šele potem, ko ponudnik pridobi z zakonom predpisano odobritev prodaje, razumeti tako, da mora biti odobritev pravnega posla dokončna.(1) Smiselno enako mora po presoji sodišča druge stopnje veljati tudi v primeru, ko upravna enota vlogo za odobritev pravnega posla zavrže. Dokler taka odločba upravne enote še ni dokončna, je še vedno mogoče, da udeleženec postopka (v konkretnem primeru ponudnik) doseže njeno spremembo v postopku s pravnimi sredstvi. V obravnavani zadevi je iz podatkov v spisu razbrati, da je ponudnik zoper navedeni sklep upravne enote o zavrženju njegove vloge dne 13. 1. 2015 vložil pritožbo.

7Po vsem obrazloženem pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje sklep o domiku, na prejem katerega je sicer pravilno in v skladu z odredbo o prodaji (prvi odstavek 191. člena ZIZ) vezalo ponudniku postavljeni rok za plačilo kupnine (30 dni od prejema sklepa o domiku), izdalo preuranjeno in ne da bi sploh preverilo, ali je odločba upravne enote že dokončna. Navedeno je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje najprej preveriti, ali je odločba upravne enote medtem že postala dokončna oz. na to pred izdajo sklepa o domiku še počakati.

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-----------------

Op. št. (1): Tako VSL Sklep I Ip 5943/2011 z dne 14. 3. 2012, tudi VSC Sklep I Ip 1/2008 z dne 12. 6. 2008, VSC Sklep II Ip 438/2008 z dne 28. 5. 2008.