VSM sklep I Ip 1337/2014

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi In 120/2014 z dne 5. 9. 2014 razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. Hkrati je odločilo, da dolžnik nosi sam svoje stroške ugovornega postopka, in da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi odreja izbris sklepa o izvršbi In 120/2014 z dne 5. 9. 2014 pri nepremičnini parc. št. 1500/0 k.o. B, ki je v lasti dolžnika do celote.

2Proti temu sklepu se pritožuje upnica iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Izpostavlja zakonsko obveznost staršev do preživljanja otrok do dopolnjenega 26. leta starosti in sodbo P 93/2008 z dne 5. 12. 2008, ki dolžniku nalaga preživninsko obveznost do upnice. Trditve sodišča, da se upnica ne izobražuje, da ni posredovala potrdil o vpisu Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) in sklicevanje na dopise CSD o obveščanju dolžnika o plačevanju preživnine ter zaključek sodišča, da upnica ni upravičena do preživnine po 123. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), označuje kot absurdno, nezakonito, nedopustno in koruptivno. Opozarja, da je pojem rednega šolanja po stališču sodne prakse tudi ponavljanje letnika ali izredni študij in ga ni enačiti samo s formalnim statusom študenta ali dijaka. Trdi, da je dolžnik znan po zavajajočem in neresničnem natolcevanju. Dokaz za to je, da je upničin brat v postopku zaradi plačevanja preživnine zoper dolžnika uspel. Meni, da upnica podatkov o svojem izobraževanju ni dolžna pojasnjevati dolžniku, in sicer zaradi nadlegovanja izobraževalnih institucij in upnice. Izrecno pritožbenega predloga ne podaja, z navedbami, da vztraja pri vloženi izvršbi, pa smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor zavrne.

3Dolžnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Vztraja pri ugovornih navedbah in ugotavlja, da jih upnica v pritožbi niti ne prereka, kar pomeni, da se z njimi strinja.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritrditi je pritožbi, da zakon v prvem in drugem odstavku 123. člena ZZZDR staršem nalaga dolžnost preživljanja otrok do dopolnjenega 26. leta starosti, vendar je ta dolžnost po nastopu polnoletnosti otroka (po dopolnjenem 18. letu starosti) pogojena z rednim šolanjem.(1) V skladu z zakonom se kot redno šolanje ne šteje le šolanje na podlagi vpisa na redni študij, temveč tudi redno šolanje na podlagi vpisa na izredni študij. Na podlagi sodne prakse pa, tako kot pravilno ugotavlja pritožba, pravnega standarda rednega šolanja ni mogoče enačiti samo s formalnim statusom študenta ali dijaka, temveč redno šolanje predstavlja redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti, pri čemer gre za tako izobraževanje, ki pripelje do javne izobrazbe. Prav tako je soglašati s pritožbo, da redno šolanje v smislu pravnega standarda rednega šolanja iz drugega odstavka 123. člena ZZZDR lahko predstavlja tudi ponavljanje letnika, vendar le v primeru, ko je do tega prišlo zaradi upravičenih razlogov, ki terjajo potrebno trditveno in seveda tudi dokazno podlago, katero mora sodišču v primeru ugovora navesti in izpolniti preživninski upravičenec v odgovoru na ugovor.

6V obravnavani zadevi je dolžnik ugovarjal sklepu o izvršbi, s katerim je sodišče dovolilo izterjavo preživnine v višini 9.850,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na podlagi sodbe P z dne 5. 12. 2008, s katero je bila dolžniku naložena mesečna preživninska obveznost do upnice v višini 280,00 EUR od 11. 2. 2009 dalje, do prve uskladitve preživnine, od takrat dalje pa v zneskih določenih v vsakokratnem obvestilu pristojnega CSD ter v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega posameznega preživninskega zneska do plačila, s trditvami o plačani preživnini do vključno oktobra 2012, to je do polnoletnosti upnice ter z ugovornimi navedbami, da je preživninska obveznost po polnoletnosti upnice ugasnila, ker se upnica ne šola redno. K trditvam o izpolnitvi obveznosti do nastopa polnoletnosti upnice, je dolžnik predložil tudi dokazila o izvedenih plačilih. Upnica v odgovoru na ugovor se do teh navedb in dokazov ni z ničemer opredelila, podala je le svoje pravno naziranje o dolžnikovem ugovoru ugasle preživninske obveznosti po nastopu polnoletnosti, ker se upnica ne šola redno. Ker upnica v odgovoru na ugovor ni izrecno prerekala prejetih zneskov preživnine, katerih plačilo je dolžnik dokazal s predložitvijo potrdil, v smislu zahteve iz tretjega odstavka 58. člena ZIZ, in ker sta si novejša pravna teorija in sodna praksa enotni, da so neprerekana dejstva izenačena s priznanimi dejstvi, je zaključku sodišča prve stopnje o utemeljenosti dolžnikovega ugovora v tem delu pritrditi.

7Dolžnik je domnevo o obstoju terjatve - izvršilnega naslova po polnoletnosti upnice, obrazloženo izpodbil z navedbami, da se upnica ne šola redno in da upnica CSD kljub pozivu ni predložila potrdila o vpisu. Šolanje terja trditveno in seveda dokazno podlago, ki jo mora v primeru ugovora navesti in izpolniti preživninski upravičenec (tretji odstavek 58. člena ZIZ). Upnica v odgovoru na ugovoru ni niti pavšalno trdila, da se redno šola, čeprav je to dejstvo pravno relevantno. Upnica v zvezi z obstojem preživninske obveznosti dolžnika po njeni polnoletnosti, ni navedla ne oblike, ne vrste, ne smeri izobraževanja oziroma nobene dejanske okoliščine povezane z njenim izobraževanjem. Sodišče dejstva rednega šolanja zato ni bilo dolžno ugotavljati oziroma ga tudi sodišču ni bilo možno ugotavljati. Dejanske ugotovitve sodišča pa redno šolanje kot pravni standard zahteva. Teh brez zatrjevanj upnice o statusu dijakinje oziroma študentke oziroma brez zatrjevanj okoliščin, ki bi kazale na redno izpolnjevanje šolskih oziroma študijskih obveznosti, ni možno sprejeti..

8Ker upnica trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za veljavnost izvršilnega naslova, to je rednega šolanja, v postopku ni zmogla, pri čemer bi bilo potrdilo o vpisu predloženo na CSD že zadosten dokaz in s tem izločeno vsakršno seznanjanje dolžnika s konkretnim izobraževanjem, na kar se sklicuje upnica kot razlog nenavajanja podatkov o izobraževanju, je prvostopenjsko sodišče ugovoru dolžnika tudi v tem delu utemeljeno ugodilo.

9Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih stranke niso priglasile (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : Prvi odstavek 123. člena ZZZDR glasi: „Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj“. Drugi odstavek 123. člena ZZZDR glasi: „Če se otrok redno šola, pa tudi, če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti“.