VSL sklep I Cp 3424/2014

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Nasprotna udeleženca sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče je določilo del meje med parc. 225/89 in 225/12 k. o. X na jugozahodu in na severovzhodu (točka I. izreka) in del meje med parc. št. 225/89 in 225/29 k. o. X na severovzhodu in na jugozahodu (točka II. izreka). Sporni mejni prostor znaša 10 m2, vrednost pa 1.800,00 EUR (točka III. izreka).

Laično pritožbo je vložil predlagatelj. Smatra, da bi sodišče moralo mejo določiti po zadnji mirni posesti in po pravični oceni, saj je nedvomno, da je on imel celotno škarpo v posesti, zato meja ne more potekati po njeni sredini. Višjemu sodišču predlaga, da prvostopenjski sklep razveljavi ali pa ustrezno spremeni.

Nasprotna udeleženca sta na pritožbo odgovorila. Predlagata, da jo pritožbeno sodišče zavrne in predlagatelju naloži plačilo pritožbenih stroškov. Geodetsko postavitev domnevno sporne meje je naročil prav predlagatelj, predno je zemljišče prodal. Predlagatelj poskuša s postopkom le zavleči pravdni postopek, ki teče med njimi zaradi vznemirjanja njune lastninske pravice. V bistvu gre za predlagateljevo zlorabo pravic.

Pritožba ni utemeljena.

Z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (SPZ) 1.1.2003 je bil med drugim razveljavljen drugi odstavek 34. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE), zato se lahko meja uredi v sodnem postopku tudi, če je bila že urejena v postopku po ZENDMPE.(1)

Kriterije za sodno ureditev meje določa SPZ v 77. členu. Primarni kriterij je ureditev meje na podlagi močnejše pravice. Šele če to ni mogoče, sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti (4. odstavek 77. člena SPZ), če pa se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodišče sporni prostor razdeli po pravični oceni (5. odstavek 77. člena SPZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v tem postopku sporna meja že dokončno urejena v katastrskem postopku. V takem primeru pa se skladno z drugim odstavkom 77. člena SPZ domneva močnejša pravica po dokončno urejeni meji. Gre za izpodbojno domnevo o močnejši pravici, ki pa je predlagatelj ni uspel izpodbiti, saj niti zatrjeval ni, da je pridobil pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru. Zato v obravnavanem primeru določitev meje po kriterijih, kot se zavzema pritožba, po materialnem pravu ni možna.

Odločitev prvostopenjskega sodišča je torej materialnopravno pravilna. Ugotovljenega dejanskega stanja pritožba ne izpodbija, pa tudi procesnih kršitev ne uveljavlja. Pritožbeno sodišče je skladno z določili 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v nepravdnih postopkih uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), preizkusilo še ali sta izpodbijana odločitev in postopek prvostopenjskega sodišča morebiti obremenjena s katero od uradoma upoštevnih procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Ugotavlja da ne. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil. Nasprotna udeleženca pa stroške odgovora na pritožbo nosita sama, ker sta v njem le ponavljala že predhodno podane trditve (155. člen ZPP v zvezi s 35. členom ZNP).

---------------

Op. št. (1): gl. komentar V. Rijavec k 77. členu in R. Vrenčur k 273. členu v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, izdala GV Založba leta 2004