VSL sklep Cst 124/2015

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe po naročilu stečajnega dolžnika št. 5023230 na podlagi ponudbe upnika V., Avstrija, št. 4008892 z dne 18. 7. 2013.

Zoper sklep se je pritožil upnik, ki ga je pooblaščenka označila z naslednjim nazivom: „V., podružnica V. AG in VE. AG“. Kot enega upnika ga je v nadaljevanju obravnavalo tudi višje sodišče. Uveljavljal je nepravilnost in nezakonitost sklepa, ker naj bi se rok, v katerem bi lahko upravitelj upniku izjavil odstop od pogodbe, iztekel že 21. 11. 2014. Zato naj bi bila upraviteljeva zahteva sodišču 19. 1. 2015, da mu da soglasje k odstopni pravici, nerazumna in za udeležence škodljiva. Pritožnik je še navedel, da meni, da dolžnikova izjava k uresničitvi odstopne pravice nima učinka.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa – končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 12. 5. 2014 izhaja, da je upravitelj obravnaval kot pravočasno prijavljeno terjatev v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom terjatev upnika V., pod zaporedno številko 65, iz česar je mogoče sklepati, da je ta pritožnica stranka glavnega postopka. Drugačni podatki, na podlagi katerih bi ji bilo mogoče ta status odreči, iz spisa ne izhajajo, nenazadnje pa njene pritožbe kot nedovoljene tudi ni zavrglo sodišče prve stopnje. Zakaj je v pritožbi navedena podružnica, ni pomembno. Zato je sodišče druge stopnje, ki mu je bila pritožba odstopljena v reševanje, to obravnavalo kot dopustno.

Zahtevo za soglasje k uresničitvi odstopne pravice je v stečajnem postopku, ki je sledil postopku prisilne poravnave, podal sodišču upravitelj, na podlagi obvestila iz četrtega odstavka 265. člena ZFPPIPP. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v skladu z določbo četrtega odstavka 267. člena ZFPPIPP upravitelju dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice, ker je ocenilo, da bodo z njeno uresničitvijo doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.

Kot neutemeljene je višje sodišče zavrnilo pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni izdalo soglasja v roku iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP. Po določbi drugega odstavka 267. člena ZFPPIP lahko stečajni dolžnik uresniči odstopno pravico, če za njeno uresničitev dobi soglasje sodišča. Ker je izjava o uresničitvi odstopne pravice vezana na rok, sankcija zamude roka pa je, da izjava nima pravnega učinka (tretji odstavek 267. člena ZFPPIPP), tega ne bi imelo niti soglasje sodišča, če bi bilo dano po izteku roka.

Trimesečni rok za izjavo začne teči 1.) od dneva pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka ali pa 2.) od dneva, ko upravitelj prejme obvestilo upnika iz četrtega odstavka 265. člena ZFPPIPP, odvisno od tega, kateri začetni dan od teh dveh je poznejši. V obravnavanem primeru je bil dan, ko je upravitelj prejel obvestilo v skladu s četrtim odstavkom 265. člena ZFPPIPP, poznejši od dneva pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Trimesečni rok od prejetja obvestila (od 6. 11. 2014) do izdaje sklepa (21. 1. 2015) še ni potekel, zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je o soglasju odločalo po poteku obdobja iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP (tretji odstavek 267. člena ZFPPIPP). Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene. Tudi če je upravitelj zvedel za dvostransko neizpolnjeno pogodbo še v času postopka prisilne poravnave, v konkretnem primeru rok iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP ni začel teči z dnem pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka pač pa z dnem, ko je upravitelj prejel od upnika obvestilo iz četrtega odstavka 265. člena ZFPPIPP.

Ker višje sodišče ocenjuje, da je glede na ugotovljena dejstva sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in da ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (smiselno drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).