VDSS sklep Pdp 19/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi neplačila sodne takse za pritožbo odločilo, da se pritožba tožeče stranke z dne 14. 7. 2014 zoper sklep opr. št. I Pd 118/2013, šteje za umaknjeno. Odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi tretjega odstavka 105. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji).

Zoper navedeni sklep vlaga tožnik pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je taksa napačno odmerjena, saj je bila tožba vložena 24. 1. 2013, torej pred sprejetjem dopolnil ZST-1B (Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 63/2013). Meni, da zakon, ki je veljal ob vložitvi tožbe, velja do pravnomočne odločitve višjega sodišča, saj za premoženjski delovni spor po ZST-1 iz leta 2008 ni bilo določene sodne takse. Tako za tožbo in pritožbo ne morejo veljati drugačni zakoni, saj je bil ZST-1B sprejet po vložitvi tožbe. Sodišče prve stopnje tako ne bi smelo zavrniti pritožbe zaradi neplačila sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

ZPP v 105.a členu določa, da mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa (prvi odstavek). Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse (drugi odstavek). Če v roku sodna taksa za vlogo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek).

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo, da tožnik ni plačal sodne takse za vloženo pritožbo, zoper sklep izdan dne 14. 7. 2014. Sodišče je tožnika pozvalo, da plača sodno takso najkasneje v 15 dneh od prejema plačilnega naloga in ga v plačilnem nalogu tudi opozorilo, da v kolikor sodna taksa ne bo plačana v določenem roku oziroma, če v tem roku ne bo zaprosil za oprostitev, odlog ali njeno obročno plačilo, se bo v skladu s tretjim odstavkom 105. a člena ZPP štelo, da je pritožba umaknjena. Tožnik je navedeni plačilni nalog prejel dne 19. 8. 2014 in zoper plačilni nalog vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom zavrnilo. Zoper ta sklep se je tožnik pritožil in sodišče druge stopnje je s sklepom opr. št. Pdp 1173/2014 z dne 23. 10. 2014 pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tožnik v roku 15 dni od prejema plačilnega naloga (pa tudi ne kasneje) takse za pritožbo ni plačal in tudi ni vložil nobene vloge za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo. Na podlagi takšnega postopanja tožnika je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu s tretjim odstavkom 105. a člena ZPP štelo, da je zaradi neplačila sodne takse, pritožba umaknjena.

Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da tožnik takse za pritožbo ni dolžan plačati, ker je tudi ni bil dolžan plačati za tožbo. Pritožbeno sodišče ponovno obrazlaga, enako kot v sklepu opr. št. Pdp 1173/2014, da po prehodnih in končnih določbah (prvi odstavek 26. člena ZST-1) se takse za postopke in dejanja glede katerih je nastala taksna obveznost do uveljavitve tega zakona plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi. Ob vložitvi tožbe dne 24. 1. 2013 ni obstajala taksna obveznost v individualnih delovnih sporih premoženjske narave, zato je tožnik ni bil dolžan plačati. Ta obveznost je nastala z novelo ZST-1B in velja za postopek in dejanja, ki so opravljena po uveljavitvi tega zakona. Ker je tožnik po uveljavitvi tega zakona vložil pritožbo, je nastala taksna obveznost po ZST-1B in sicer po taksni tarifi 2.3.2.1 tudi za postopek o pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari v individualnih delovnih sporih premoženjske narave.

Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.