VSL sklep Cst 467/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog dolžnika za podaljšanje roka zavrnilo (1. točka izreka) in zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja zavrglo (2. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, smiselno pa je uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in smiselno predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot izhaja iz osnovnega načrta finančnega prestrukturiranja (v nadaljevanju NFP), je dolžnik upnikom, imetnikom zavarovanih terjatev, ponudil prestrukturiranje le-teh tako, da jim je ponudil 100 % poplačilo v 120 obrokih, od katerih prvi zapade v plačilo v prvem naslednjem mesecu od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave, obrestna mera, po kateri se obrestujejo zavarovane terjatve v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka odloženega roka za njihovo plačilo pa znaša 4 %. V spremembi NFP pa je dolžnik poleg zgoraj navedenega prestrukturiranja zavarovanih terjatev upnikom s takimi terjatvami podal tudi alternativno ponudbo, da svoje terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala dolžnika (drugi odstavek 144. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 145. členom ZFPPIPP) tako, da ti upniki pridobijo za vsak 1,00 EUR terjatve, prenesene kot stvarni vložek, osnovni vložek v nominalnem znesku 1,01 EUR. Tako v osnovnem NFP, kot v spremenjenem NFP je dolžnik navedel, da je soglasje imetnikov zavarovanih terjatev za njihovo prestrukturiranje na ponujeni način nujen pogoj uspešnega finančnega prestrukturiranja dolžnika.

5Po drugem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 185.a člena ZFPPIPP je v takem primeru potrebno predložiti poročilo o izpolnitvi dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje iz drugega odstavka 145. člena ZFPPIPP, temu pa je treba priložiti tako pogodbe, sklenjene z imetniki zavarovanih terjatev, s katerimi ti soglašajo z ustreznim prestrukturiranjem njihovih terjatev in na katerih je overjen njihov podpis, kot tudi dodatno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o presoji učinkov teh pogodb za uspešno finančno prestrukturiranje dolžnika, s katerim je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij dal pritrdilno mnenje iz četrtega odstavka 146. člena ZFPPIPP. Tako se kot zmotno izkaže pritožbeno stališče, da v primeru, če zavarovani upniki (upniki z zavarovanimi terjatvami) podajo soglasje h konverziji njihovih terjatev v lastniške deleže, potreba po predložitvi poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij odpade, vsled česar je odločitev prvostopenjskega sodišča preuranjena.

6Po drugem odstavku 182. člena ZFPPIPP mora biti zahteva za dovolitev spremembe NFP vložena v treh mesecih od začetka postopka prisilne poravnave. Navedeni rok za predložitev zahteve za spremembo NFP je podaljšljiv, saj sodišče lahko na zahtevo insolventnega dolžnika, vloženo pred potekom zgoraj navedenega roka, rok za dovolitev spremembe NFP podaljša za dva meseca, če s podaljšanjem roka soglaša upniški odbor (četrti odstavek 182. člena ZFPPIPP), navedeni rok pa teče od poteka roka iz drugega odstavka 182. člena (peti odstavek 182. člena ZFPPIPP). Tako se pokaže, da je dolžniku po zakonu na voljo celih pet mesecev od začetka postopka prisilne poravnave, da v tem času po pogajanjih z upniki predlaga sodišču tako spremembo NFP, ki bo sprejemljiva za večino upnikov, s tem pa tudi verjetnost, da bo prisilna poravnava po spremenjenem NFP izglasovana, večja. Zahteva dolžnika za dovolitev spremembe NFP torej predpostavlja, da je dolžnik z upniki navedena pogajanja že izvedel in da je sprememba NFP rezultat prav teh pogajanj.

7Potem, ko dolžnik pri sodišču že vloži zahtevo za spremembo NFP, je namreč v prvem odstavku 183. člena ZFPPIPP določen sorazmerno kratek zakonski 8-dnevni rok za dopolnitev morebiti nepopolne zahteve, ki ga ni mogoče podaljšati (tretji odstavek 183. člena ZFPIPP), sodišče pa mora o zahtevi za dovolitev spremembe NFP odločiti v osmih dneh po poteku roka iz prvega odstavka 183. člena oziroma od prejema popolne zahteve za dovolitev spremembe NFP (peti in šesti odstavek 184. člena ZFPPIPP).

8Potem, ko je dolžnik vložil zahtevo za dovolitev spremembe NFP, pa ga je sodišče s sklepom z dne 7. 8. 2014 pozvalo k dopolnitvi nepopolne zahteve v osmih dneh po prejemu sklepa skladno s prvim odstavkom 183. člena ZFPPIPP. Zgoraj opisan postopek v zvezi z nepopolno zahtevo dolžnika za spremembo NFP sodišču ne daje podlage za podaljšanje roka iz prvega odstavka 183. člena ZFPPIPP za dopolnitev nepopolne zahteve za dovolitev spremembe NFP, ker tako podaljšanje ZFPPIPP v tretjem odstavku 183. člena izrecno prepoveduje. Ker pa dolžnik v zakonsko določenem roku nepopolne zahteve za dovolitev spremembe NFP ni dopolnil, je sodišče prve stopnje imelo podlago za zavrženje njegove zahteve za dovolitev spremembe NFP v 2. točki tretjega odstavka 184. člena ZFPPIPP. Tako se pokaže, da se sklep prvostopenjskega sodišča St 600/2013 z dne 19. 5. 2014 o podaljšanju roka za predložitev poročila o izpolnitvi dodatnih pogojev za dva meseca torej ob obrazloženem lahko nanaša le na izpolnitev dodatnih pogojev iz osnovnega NFP in ne iz spremenjenega NFP.

9Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).