VSL sodba in sklep II Cp 2954/2014

I. Pritožbi se zavrneta in se sodba (v izpodbijanem delu) in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s sodbo.

O pritožbi zoper sodbo:

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 149161/2011 z dne 20. 10. 2011 v prvem odstavku izreka za glavnico v višini 5.532.097,52 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od glavnice od dne 17. 12. 2011, ter zakonske zamudne obresti v višini 1.401,97 EUR, v preostalem delu pa prvi odstavek izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. V veljavi je vzdržalo tudi tretji odstavek izreka glede stroškov izvršilnega postopka, toženki pa naložilo, da mora tožnici v petnajstih dneh povrniti 32.970,50 EUR stroškov pravdnega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila.

2Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila toženka iz vseh pritožbenih razlogov in navedla, da tožnica ni odstopila od pogodbe in posledično ne more zahtevati predčasnega vračila kredita. Da od kreditne pogodbe dejansko ni odstopila, ampak le zahtevala predčasno vrnitev kredita, je tožnica potrdila sama v tožbenih navedbah. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo in sicer določbe o kreditni pogodbi ter določbe splošnega dela Obligacijskega zakonika, ki določajo pravice ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti. Dokler veljajo določila kreditne pogodbe, je obveznost toženke, da mora vrniti obroke kredita, kot jih določa amortizacijski načrt. Da bi lahko tožnica zahtevala drugačno, takojšnjo vrnitev kredita, mora doseči neveljavnost pogodbenih določil o obročnem vračilu kredita. To lahko doseže samo tako, da pogodbi zvesta stranka od nje odstopi in terja enkratno vračilo tistega, kar je dala. Nesporno tožnica ni odstopila od pogodbe, kar pomeni, da kreditna pogodba še vedno velja, če pa velja, potem tožnica ne more zahtevati plačila celotnega kredita. Na tak način je treba tolmačiti tudi besedilo tretjega odstavka 9. člena Pogodbe. Toženka nasprotuje tudi višini ugotovljenega dolga, kot ga je obračunal izvedenec S. L. Toženka je zahtevala izločitev izvedenca v vlogi z dne 10. 1. 2014 in sedaj v pritožbi ponavlja razloge, in sicer, da je izvedenec sorodnik tožnic, ki zoper toženko nastopajo v dveh pravdnih zadevah Okrožnega sodišča v Mariboru. Na njihovi strani se je udeležil mediacije in v namen sklenitve sodne poravnave na sedežu toženke vpogledal finančno-računovodsko dokumentacijo. Toženka ob prejemu sklepa o postavitvi izvedenca ni vedela, da gre za isto osebo. Meni, da oseba, ki je aktivno vpletena v sodni spor s toženko, ne more v drugi zadevi podajati nepristranskega izvedenskega mnenja v zadevi toženke. Gre za moralno-etično načelo oziroma za osnovno higieno, kdo lahko v postopku nepristransko odloča, bodisi kot sodnik ali kot izvedenec, ki je strokovni pomočnik sodišča.

3V odgovoru na pritožbo je tožnica prerekala navedbe toženke in pritrdila stališčem sodišča, glede izločitve izvedenca pa navedla, da je bila zahteva podana izključno z namenom zavlačevanja postopka in da izvedensko mnenje primarno sploh ni bilo potrebno, ker je toženka višini zahtevka le pavšalno ugovarjala.

4Pritožba ni utemeljena.

5Najprej so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnica od kreditne pogodbe ni odstopila, kar po mnenju toženke pomeni, da pogodba še vedno velja in je dolžna plačati le obroke kredita po amortizacijskem načrti, tožnica pa ne more zahtevati plačila celotnega kredita.

6Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na pogodbena določila in zaključilo, da je imela tožnica v primeru (sicer nesporne) zamude pri plačilu 34. obroka in kršitvi 6. člena pogodbe na podlagi tretjega odstavka 9. člena Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 51000209/207 (priloga A1)(1) pravico zahtevati predčasno plačilo preostalega dolga. Napačno je stališče pritožbe, ki očitno meni, da bi morala tožnica najprej odstopiti od pogodbe v posebnem obvestilu, nato pa (šele) z naslednjim zahtevati plačilo celotnega dolga. V zahtevi za predčasno plačilo je glede na pogodbena določila (ki ne določajo, da bi morala tožnica toženki dati naknaden rok za izpolnitev) že inkludiran tudi odstop od pogodbe.

7Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe glede izločitve izvedenca finančne stroke. Ni sporno, da je izvedenec S. L. sodeloval v postopku mediacije v pravdnih zadevah P 287/2013 in II P 288/2013, ki so tekle med tu toženo stranko in tožnicami pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, da so tožnice sorodstveno povezane z izvedencem(2) in da je izvedenec v soglasju s toženko v postopku mediacije v namen sklenitve sodne poravnave tudi vpogledal njeno finančno in računovodsko dokumentacijo.

8Po določbi prvega odstavka 247. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je lahko izvedenec izločen(3) iz istih razlogov kot sodnik (izključitveni in odklonitveni razlogi iz 70. člena ZPP). Pomembna razlika med institutoma je v tem, da izvedenec ne more biti izločen ex lege, pač pa le na zahtevo stranke,(4) ki mora zahtevati izločitev takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem (drugi odstavek 247. člena ZPP). Glede na to, da toženka trdi, da je šele po prejemu izvedenskega mnenja in dodatnih poizvedbah ugotovila, da gre za isto osebo, ki je sodelovala v postopku mediacije, je relevantna tudi določba šestega odstavka 247. člena ZPP.(5) Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je bil sklep o postavitvi izvedenca izdan 9.20.2013, toženka je izvedensko mnenje prejela 16.12.2013 in zahtevo za izločitev podala 10.1.2014, potem, ko ji je bil podaljšan rok za pripombe na izvedensko mnenje. Pritožbeno sodišče meni, da sodišču prve stopnje niti ne bi bilo treba vsebinsko odločati o obstoju razloga za izločitev, ker je zahteva za izločitev izvedenca prepozna. Glede na to, da gre za osebo z istim imenom in priimkom, ki je tako v mediacijskem postopku (neformalno) kot v obravnavanem sporu (formalno kot izvedenec) nastopal kot strokovnjak s področja financ, so bili toženki brez dvoma že ob prejemu sklepa o postavitvi izvedenca znani podatki, ki bi od nje terjali ustrezno skrbnost. Povedano drugače, že od prejema sklepa o postavitvi izvedenca je imela toženka možnost preveriti, ali gre za isto osebo. Trditev toženke, da ni mogla vedeti, da gre za isto osebo, ker so tožniki iz mediacijskega postopka iz Maribora, izvedenec pa iz Ljubljane, je neprepričljiva in ne predstavlja podlage, ki bi narekovala uporabo šestega odstavka 247. člena ZPP. Ker toženka vsebinsko izvedenskemu mnenju sploh ni nasprotovala (ugotovljene višine terjatve niti v pritožbi ne izpodbija), tudi ni mogoče šteti, da bi toženko šele prejeto mnenje vzpodbudilo k preverjanju identitete izvedenca.

9Ne glede na prej navedeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje tudi zaključku sodišča prve stopnje, da neformalna strokovna pomoč sorodnikom v drugem postopku, ki teče proti toženki, sama po sebi ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom o nepristranskosti izvedenca. Drugih okoliščin pa toženka ni zatrjevala.

10Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem (ugodilnem) delu potrdilo (353. člen ZPP).

11Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), odgovor na pritožbo pa glede na vsebino pritožbe ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep:

12Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem druge stopnje, plačilo sodne takse pa odložilo do izdaje sodne odločbe sodišča druge stopnje.

13V pritožbi toženka navaja, da opredmetena osnovna sredstva, ki jih omenja sodišče predstavljajo nepremičnine, ki niso unovčljive, saj so vse obremenjene s hipotekami, ki so posledica številnih sodnih postopkov, ki potekajo zoper toženko. Glede na povprečno trajanje zadev pri sodišču druge stopnje do izdaje sodne odločbe sodišče druge stopnje, ni pričakovati, da bo imela toženk zadostna sredstva za plačilo sodne takse v znesku 40.515,00 EUR. Če sodišče dvomi o resničnosti teh navedb, toženka predlaga, naj te navedbe preveri po uradni dolžnosti z vpogledom v zemljiško knjigo in register neposestnih zastavnih pravic.

14Pritožba ni utemeljena.

15O postopkih glede oprostitve, obročnega odplačila oziroma odloga sodne takse odloča sodišče na predlog stranke, ki mora biti obrazložen in vsebovati vse bistvene podatke o strankinem premoženjskem stanju, navedeni morajo biti razlogi, zakaj bi plačilo takse ogrozilo poslovanje same stranke. Sodišče te podatke le preveri, kadar dvomi v njihovo resničnost (četrti odstavek 12. člena ZST-1), ni pa dolžno samo ugotavljati morebitne obremenjenosti premoženja tožene stranke.

16Glede na prej povedano, je sodišče prve stopnje pravilno kot bistveno upoštevalo, da ima toženka osnovna sredstva v zemljiščih, zgradbah, opremi in v finančnih naložbah, torej premoženje, ki znatno presega vrednost dolžne sodne takse. Tega pritožba ne izpodbija. Da nepremičnine niso unovčljive, ker so obremenjene s hipotekami toženka trdi šele v pritožbi (prepozno glede na prvi odstavek 337. člena ZPP) in ker sodišče ni dolžno samo ugotavljati premoženjskega stanja stranke v smislu morebitne obremenjenosti njenih nepremičnin, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

17Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-----

Op. št. (1): Ki določa, da lahko banka odstopi od pogodbe in odpove ali odloži črpanje kredita ali zahteva takojšnje plačilo celotnega dolga, če dolžnik ne izpolni pravilno in pravočasno katerekoli svoje zapadle obveznosti.

Op. št. (2): Izvedenec je nečak prve tožnice, bratranec od moža druge tožnice in bratranec od očeta tretje tožnice.

Op. št. (3): Jasno je, da izključitveni razlog iz 3. točke 70. člena ZPP ne more biti podan in je aktualen le obstoj odklonitvenega razloga iz 6. točke istega člena.

Op. št. (4): Glej J. Zobec, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 485.

Op. št. (5): Ki določa:“ Če zve stranka za razlog izločitve šele potem, ko je izvedenec že opravil izvedensko delo in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo, ravna sodišča, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana, preden je opravil svoje delo.