VSL sklep I Cp 427/2015

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 3. točki izreka tako spremeni, da je tožena stranka tožeči dolžna povrniti 58,66 EUR pravdnih stroškov v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 8,19 EUR v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 81635/2012 z dne 8. 6. 2012 za glavnico v višini 758,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 3. 2011 do plačila. V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo, tako glede glavnice kot glede odločitve o plačilu izvršilnih stroškov. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

2Zoper stroškovni del odločitve vlaga pritožbo tožnik. Opozarja, da je v postopku uspel s 77 %, kar bi sodišče moralo upoštevati tudi pri stroškovni odločitvi. Ta tudi ni obrazložena, kar predstavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da sodišče uporabi četrti odstavek 154. člena ZPP in mu dosodi celotne stroške postopka.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Pritožnik utemeljeno opozarja, da je v postopku uspel s 77 % tožbenega zahtevka, kar bi moralo sodišče upoštevati pri odločitvi o povračilu pravdnih stroškov. ZPP v drugem odstavku 154. člena sicer dopušča odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, vendar zgolj glede na doseženi uspeh v postopku. Ta mora biti vsaj približno enakovreden, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, ki morajo biti iz obrazložitve razvidne.

5Pritožbeno sodišče je glede na tožnikov uspeh v pravdi zato ponovno odločalo o povračilu stroškov postopka. Tožnik posebnega stroškovnika ni vložil, pravočasno pa je poleg že priglašenih in odmerjenih izvršilnih stroškov v višini 56,16 EUR, v pripravljalnih vlogah priglasil še strošek plačila sodne takse v znesku 78,33 EUR in stroške fotokopiranja. Za slednje mu glede na določilo tar. št. 6000 OT pavšalno plačilo ne pripada, saj listine, ki jih je bilo treba vročiti nasprotni stranki, niso presegle 100 strani. Dejanskih stroškov fotokopij tožnik ni izkazal. Stroški tožnika v postopku tako znašajo 134,49 EUR, glede na njegov uspeh pa mu je sodišče priznalo 103,55 EUR. Tožena stranka je v spis vložila stroškovnik (list. št. 20 spisa), po katerem ji je sodišče priznalo nagrado za postopek v višini 72,80 EUR, nagrado za narok v višini 67,20 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih storitev v višini 20,00 EUR, kar skupno znaša 160,00 EUR, povečano za davek na dodano vrednost pa 195,20 EUR. Glede na 23 % uspeh v postopku je tožeča stranka toženi dolžna povrniti 44,89 EUR stroškov. Po opravljenem pobotanju dolg tožene stranke do tožeče iz naslova stroškov postopka na prvi stopnji znaša 58,66 EUR. V tem obsegu je sodišče izpodbijani sklep o stroških spremenilo na podlagi določila 3. točke 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZPP.

6Tožnik je s pritožbo uspel z 32 %. Sodišče mu je priznalo stroške plačila takse za pritožbo in poštnine v skupni višini 25,06 EUR. Glede na dosežen uspeh v pritožbenem postopku mu je tožena stranka dolžna povrniti 8,19 EUR stroškov pritožbenega postopka.